Sporazumna odpoved je eden izmed možnih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja. Kdo lahko poda predlog za sporazumno odpoved? Kako se sklene sporazum o prekinitvi delovnega razmerja? Kako je z odpovednim rokom, z regresom, dopustom in ostalimi pravicami? V kolikor potrebujete podrobnejše svetovanje, se obrnite na naše pravne svetovalce. Za termin plačljivega strokovnega svetovanja lahko pokličete na 01/600-1530 ali pa nam pišete na [email protected].
Kaj pravi ZDR-1?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje kot enega od možnih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, sporazum med delavcem in delodajalcem o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Na ta način (se pravi sporazumna odpoved) lahko preneha pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas kot tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas. Za slednjo to velja pred potekom obdobja, za katero je bila sklenjena. Sporazumna odpoved oz. predlog zanjo lahko poda katerakoli od strank. Lahko je to delodajalec ali delavec.
Sklenitev sporazuma o prenehanju pogodbe
Če se druga stranka strinja s sporazumnim prenehanjem zaposlitve, stranki podpišeta sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Pri sporazumu o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi pa gre za klasično pogodbo, za katero morajo biti izpolnjene vse predpostavke za sklepanje in veljavnost pogodb. Sporazumna odpoved pomeni, da mora priti do soglasja med strankam. Če ena stranka drugi pošlje samo predlog sporazuma, ki ga druga ne sprejme in ga tudi ne podpiše, v tem primeru delovno razmerje ne preneha, saj ni prišlo do sporazuma. V kolikor sporazumna odpoved ni opcija, ima zavrnjena stranka možnost, da enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi.
Sporazum o prekinitvi delovnega razmerja
Sporazum o prekinitvi delovnega razmerja mora biti sklenjen v pisni obliki, drugače je neveljaven. Obvezno pa mora vsebovati zakonska določila in opozorila o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (pri ZRSZ). Sporazumna odpoved namreč pomeni, da delavec po prenehanju delovnega razmerja v tem primeru ni upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost. Prav tako delavcu v tem primeru odpravnina ne pripada. Ta pripada le v primeru, če gre za upokojitev.
Odpovedni rok in regres
Kaj pa sporazumna odpoved pomeni za odpovedni rok? Ta je ob odpovedi pogodbe zavezujoč za obe strani. A ga lahko ob vzajemnem strinjanju tudi skrajšata. Skrajšanje odpovednega roka je lahko določeno v sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sporazumna odpoved pa pomeni tudi, da je potrebno urediti tudi ostale pravice, ki so vezane na trajanje zaposlitve pri delodajalcu. Delavec je namreč tako upravičen le do sorazmernega dela dopusta ter sorazmernega deleža regresa za letni dopust. Tudi morebitno vračilo že prejetega dela regresa se lahko uredi v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja. Lahko pa se pripravi tudi ločen sporazum, ki uredi vračilo regresa.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju