Pobot plače – v katerih primerih delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu? V katerih primerih lahko delodajalec naredi pobot plače? Plača je zagotovo za marsikoga »težko pričakovani« znesek, ki ga zaposleni dobi za opravljeno delo na svoj transakcijski račun. Večini pomeni skoraj edini vir sredstev za preživljanje sebe oziroma svoje družine. Zato lahko neizplačilo plače za delavca pomeni hudo finančno breme, npr. nezmožnost plačila položnic, ipd. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Ali se vam je zgodilo, da niste prejeli plačila na plačilni dan? V kolikor se vam je to zgodilo, potem preverite, ali je imel delodajalec opravičljive razloge za to, da vam plače ni izplačal.
Delodajalci in zaposleni, poznate svoje pravice in obveznosti? Ponujamo vam individualno pravno svetovanje. Pokličite naše pravnike na 01/600-1530 ali jim pišite na [email protected]!
Plača – kdaj jo lahko delodajalec zadrži?
Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. V kolikor bi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi določil druge načine zadrževanja plače, bi bila ta določila nična. Prav tako bi bil neveljaven kakršenkoli dogovor med delavcem in delodajalcem glede odtegljajev od plače.
Delodajalec bo pravilno zadržal plačo npr. na podlagi sklepa o izvršbi, saj je le-to dovoljeno na podlagi zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) oziroma na podlagi davčne izvršbe. Delodajalec lahko zadrži plačo zgolj z veljavnim izvršilnim naslovom.
Rezervirajte termin za registracijo podjetja!
Kdaj se lahko zgodi pobot plače?
ZDR-1 ureja tudi pobot plače. Ta pravni institut se uporabi v primeru, če ima delodajalec, ki je dolžan izplačati plačo delavcu, hkrati tudi sam kakšno terjatev do delavca.
Primer – pobot plače
Delodajalec je bil dolžan delavcu izplačati regres do 30.6. tekočega koledarskega leta. Izplačilo je bilo v znesku 1000 EUR. Sredi avgusta pa sta delavec in delodajalec sklenila sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Delavec je v tem primeru upravičen do sorazmernega dela regresa, torej v konkretnem primeru samo za 7 mesecev in ne za celo leto. Glede na to, da je delavec tako neupravičeno prejel celotni regres, ima delodajalec do njega zahtevek za vrnitev dela regresa. Ker pa mu je delodajalec dolžan izplačati del plače še za mesec avgust, se ta terjatev do delavca lahko pobota pri plači, vendar zgolj s soglasjem delavca.
V praksi je pobot plače bolj pogost kot zadržanje plače, vendar pa je za pobot plače potrebno upoštevati določila ZDR-1. V 136. členu ZDR-1 je tako določeno, da se pobot plače ne sme zgoditi, če delodajalec ne pridobi pisnega soglasja delavca. Prav tako delodajalec delavcu ne more dati takšnega pisnega soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve.
Če delodajalec naredi pobot plače brez pisnega soglasja, mu inšpektor za delo lahko izreče globo do 20.000 EUR oziroma do 8.000 EUR, če gre za manjšega delodajalca, na podlagi 217. člena ZDR-1.
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01/600-1530 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
