Delo na domu – s prihodom epidemije je delo na domu postalo nova realnost in hit leta 2020. V času epidemije je na delo na domu prešlo 37 % zaposlenih na območju EU. Vendar pa je potrebno pri določitvi dela na doma upoštevati različne pravne podlage, ki to omogočajo.
Delodajalci, če imate zaposlenega, ki dela od doma, morate to prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD). Pred tem morate preveriti, ali je stanovanje vašega zaposlenega varno in primerno za opravljanje dogovorjenega dela. Da bo delavec delo opravljal na domu, pa mora pisati tudi v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Če ne veste kako skladno z zakonodajo urediti tovrstno delo za svojega zaposlenega pišite našim pravnikom na [email protected] in povprašajte po ponudbi za individualno svetovanje!
Časovno omejeno ali neomejeno delo na domu
Potrebujete pomoč pri pripravi pogodbe o zaposlitvi? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
Z namenom trajne ureditve dela na domu pa morata delodajalec in delavec skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Nova pogodba je nujno potrebna, saj spada kraj opravljanja dela med bistvene elemente pogodbe o zaposlitvi, za spremembo katerega ne zadošča sklenitev aneksa.
Prednosti dela na domu
Delo na domu zaposlenim omogoča boljše usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. Delodajalcem pa predstavlja nižje stroške dela, ki jih mora povrniti zaposlenim. Poleg tega ima delodajalec tudi nižje stroške z opremo in prostorskimi kapacitetami. Raziskave so pokazale, da se pri delu na domu povečuje produktivnost zaposlenih, za delodajalca pa zmanjšujejo stroški poslovanja.
Delo na domu – specifike
Za delo na domu se šteje, če delavec delo opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostorov delodajalca. V pogodbi se stranki dogovorita ali bo delavec opravljal delo na domu ves čas, ali le del delovnega časa (npr. nekaj dni v tednu).
Pogoji dela morajo biti pri delu na domu enaki kot pri klasični obliki. Vendar pa stranki lahko določena vprašanja uredita drugače, kot npr. razporeditev delovnega časa.
Če zaposleni pri opravljanju dela na domu uporablja lastna sredstva, mu pripada tudi nadomestilo za uporabo le teh. Opredelitev višine teh izplačil je bistvenega pomena, če se delodajalec želi izogniti plačevanju prispevkov za socialno varnost, za izplačila teh nadomestil.
MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO
Obvezno obvestilo Inšpektoratu za delo na domu
Delodajalec mora pred pričetkom dela delavca na domu, o tem obvestiti Inšpektorat RS za delo. Inšpektorat preuči ali je delovno mesto primerno za opravljanje izven prostorov delodajalca. Ker se z delom na domu pojavi tudi nov kraj opravljanja dela, mora delodajalec prilagoditi tudi Izjavo o varnosti in zdravju pri delu za posamezno delovno mesto.
Z globo od 750 do 2.000 evrov se kaznuje delodajalec pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če o nameravanem organiziranju dela na domu ne obvesti inšpekcije za delo pred začetkom dela delavca, in z globo od 1.500 do 4.000 evrov, če ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu.
Dovoljenje za delo in bivanje v Sloveniji
Nadzor zaposlenega
Zaradi zagotavljanja delavčeve pravice do zasebnosti, je potrebno v sami pogodbi natančno opredeliti način nadzora delavca. To je nujno potrebno zaradi spremljanja rezultatov zaposlenega, kot tudi zaradi zagotavljanja spoštovanja določb glede varstva in zdravja pri delu. Oblike nadzora dela od doma pa je potrebno urediti tudi zaradi zagotavljanja varstva poslovnih skrivnosti delodajalca. V kolikor delodajalec za nadzor zaposlenih uporablja določene aplikacije, je nujno soglasje zaposlenega, katere podatke dovoljuje, da delodajalec hrani, glede na določbe GDPR.
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
