Go to Top

Višja sila – kako lahko ukrepa delodajalec?

Kot “višja sila” se smatrajo primeri nenadnih vremenskih ujm, ki delodajalcem lahko povzročijo marsikatero preglavico. Delodajalci, veste kako ravnati v primeru višje sile? Pravniki Data d.o.o. opozarjajo, da je potrebno v primerih ko nastopi višja sila dosledno upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), morebitne kolektivne pogodbe dejavnosti ter splo­šne akte delodajalca.

Višja sila je lahko tako na strani delodajalca kakor tudi na strani delavca. Višja sila je lahko razlog zaradi katerega delodajalec ne more organizirati delovnega procesa. Višja sila na strani delavca pa lahko povzroči, da ne more priti na delo. Zato preverite kateri so ukrepi delodajalca!

Informativni izračun dohodnine

Višja sila: kateri so pogoji

Za višjo silo (vis maior) gre v primeru, če so podani trije elementi:

  1. zunanji vzrok: Delavec nima ali ni imel vpliva na nastanek zunanjeg avzroka.
  2. nepričakovanost: Zunanjega vzroka ni bilo mogoče vključiti v tveganje.
  3. neizogibnost in neodvrnljivost : Delavec ni mogel priti na delo zaradi objektivnih okoliščin, na nastanek katerih delavec ni mogel vplivati, jih ni mogel pričakovati in jih ni mogel odvrniti ali se jim izogniti. Delavčeva nezmožnost prihoda na delo mora biti objektivna. To pomeni, da v takšnih okoliščinah nihče ne bi mogel pri­ti na delo in ne le konkretni delavec.
Obveznosti delodajalcev od A do Ž

Kako lahko ukrepa delodajalec, ko je višja sila na strani delavca

Primeri, ko delavcu višja sila onemogoča prihod na delo:

  • plaz zasuje edino cesto, ki povezuje njegovo prebivališče s krajem, kjer opravlja delo;
  • cesta je zaradi nevarnosti lomljenja in podrtja drevja zaprta, ipd.

Potrebujete nasvet s področja delovnega prava? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

V primeru višje sile je delavec upravičen do od­sotnosti ves čas, ko trajajo okoliščine. V tem času je delavec upravičen do nadomestila v skladu s šestim odstavkom 137. členom ZDR-1. Slednje pomeni do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.

Niste prepričani, do kolikšnega zneska ste upravičeni? Uporabite Datin kalkulator!

 

Hujša nesreča, ki zadane delavca, je nadaljnja okoliščina povezana s pravico do odsotnosti z dela. Kadar delavca prizadene hujša nesreča v kakršni koli obliki, je upravičen do odsotnosti z dela najmanj en dan. Za ta dan delavcu  pripada 100-odstotno nadomestilo plače.

Vas zanima kako odpreti sp ali kako ustanoviti d.o.o.?

Ukrepi delodajalca, ko je višja sila na njegovi strani

Višja sila lahko delodajalcu objektivno onemogoči delovni proces (izpad elektrike zaradi žleda, poplavljeni proizvodni prosto­ri…). Posledično ni mogoče organizirati delovnega proce­sa.

Pravni nasvet

Kako torej lahko ukrepa delodajalec v spodaj navedenih primerih višje sile?

  1. Nezmožnosti zagota­vljanja dela: Temeljna obveznost delodajalca je zagotavljanje dela delavcu in plačilo za delo, kot je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Ko delodajalec ne more delavcem zagotavljati dela zaradi višje sile, gre za posebno obliko nezmožnosti zagota­vljanja dela. Na­domestilo v tem primeru se odmeri v skla­du s šestim odstavkom 137. člena ZDR-1. Delavcu pripada nadomestilo v višini polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače.
  2. Začasna prerazporeditev delovnega časa: V primeru zaustavitve delov­nega procesa oziroma zmanjšanja obsega dela, lahko delodajalec začasno   prerazporedi delovni čas. Pisno mora obvestiti delavce o začasni prerazporeditvi delovnega časa najmanj en dan pred razporeditvijo delovnega časa na pri delodajalcu običajen način.
  3. Odreditev dela izven pogodbeno dogovorjenega: V izjemnih primerih se vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno lahko spremenita tudi brez soglasja delavca. Slednje velja, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Vendar le, dokler trajajo take okoliščine. V primeru naravnih in drugih nesreč delodajalec lahko odredi tudi nadurno delo (144. člen ZDR-1). V tem primeru prav tako veljajo omejitve nadurnega dela, ki se nanašajo na kategori­je varovanih oseb.

 

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.

Morda vas zanima tudi:

  1. Sprememba pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas
  2. Koliko dni dopusta potrebujete za 16 prostih dni v decembru 2019
  3. Dodatek za nočno delo – ali je enak za vse?
  4. Minimalna plača z novim letom višja!
  5. Odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja