Go to Top

ZDR-1 v razmerju do kolektivne pogodbe

ZDR-1 kot krovni zakon

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je osrednji zakon s področja delovnega prava, ki ureja individualna delovna razmerja. V svojem jedru ureja pogodbo o zaposlitvi, pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, varstvo nekaterih kategorij delavcev, uveljavljanje in varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ter delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov. ZDR-1 velja od 12.4.2013 dalje.

Izračunajte si plačo!

Potrebujete zanesljivo računovodstvo

Sabina Dimnik, DataSabina Dimnik, Data

Razvoj kolektivnih pogodb

Kolektivne pogodbe kot avtonomen vir delovnega prava so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja, času stavkovnih gibanj. Njihova vsebina se je nanašala zlasti na dogovore o mezdi, plačilu za delo.

Z zakonom so postavljeni le temeljni okviri za zaposlovanje, vse, kar se navezuje na plačilo v zvezi z delom, pa urejajo kolektivne pogodbe oziroma njihovi tarifni deli. Kolektivna pogodba pa lahko bolj ugodno določi pravice, ki jih za delavca predpisuje že ZDR-1.

Prevoz na delo in povračilo stroškov po novi Uredbi

Plača po ZDR-1 in kolektivni pogodbi

ZDR-1 določa, da je plačilo za delo sestavljeno iz plače, pri kateri mora delodajalec upoštevati zakonsko določeno minimalno plačo oziroma dodatne pogoje glede plače, ki jih opredeljuje kolektivna pogodba. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Kolektivne pogodbe v tarifnih prilogah urejajo tudi višino dodatkov pri plači, kot so npr. dodatek za nočno delo, dodatek za nadurno delo, dodatek za delo v nedeljo, dodatek za delovno dobo.

Kolektivna pogodba lahko določa tudi višino povračila stroškov za prehrano in prevoz, ki jih mora delodajalec izplačati zaposlenim.

Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021

Letni dopust po ZDR-1 in kolektivni pogodbi

ZDR-1 določa minimalni letni dopust v obsegu 4 tednov, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega, če dela 5 dni v tednu. Daljše trajanje letnega dopusta, se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Na letni dopust pa je vezan tudi regres za letni dopust, ki je zakonsko obvezen, višje izplačilo regresa od minimalne plače pa lahko določi posamezna kolektivna pogodba.

Pravni nasvet

Odpoved po ZDR-1 in kolektivni pogodbi

V primeru, ko odpoved delovnega razmerja poda delavec, velja 30 dnevni odpovedni rok, ki pa je lahko s pogodbo ali s kolektivno pogodbo določen tudi v daljšem obsegu, toda največ 60 dni.

Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice

Odpravnina ob upokojitvi po ZDR-1 in kolektivni pogodbi

Če s kolektivno pogodbo ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja