Zakon o zadrugah – spremembe, ki jih prinaša sprejeta novela

Zakon o zadrugah celovito ureja področje zadrug in zadružništva v Sloveniji

Zakon o zadrugah je bil v Republiki Sloveniji prvič sprejet leta 1992, kasneje pa večkrat spremenjen oziroma dopolnjen. Državni zbor je 13. julija letošnje leto potrdil zadnjo novelo Zakona o zadrugah, katere cilj je okrepitev nadzornih in upravljavskih pristojnosti članov zadrug zaradi zaščite premoženja in dejavnosti zadrug.

Informativni izračun plače

Kaj je zadruga?

Zakon o zadrugah opredeljuje zadrugo kot organizacijo vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.

V praksi so najbolj pogoste zadruge, ki združujejo kmete. Te imajo tudi največji ekonomski pomen pri trženju in odkupovanju kmetijskih pridelkov. Zadružništvo pa ni omejeno samo na kmetijski sektor, saj je takšna oblika združevanja mogoča tudi v drugih gospodarskih dejavnostih.

Prevoz na delo in povračilo stroškov po novi Uredbi

Zakon o zadrugah – novela ZZad-D

Zadnja novela Zakona o zadrugah (ZZad-D) je bila v Državnem zboru RS z enotno podporo potrjena 13. 7. 2021.

Poglavitne spremembe oz. novosti, ki jih prinaša potrjena novela:

• Zakon o zadrugah oziroma njegova zadnja novela na novo uvaja institut revizorja. To je lahko revizorska družba, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev revidiranja. Revizorja, ki bo opravil revizijo določenega pravnega posla v zadnjih treh letih poslovanja bo lahko imenoval upravni odbor ali predsednik zadruge, če ta nima upravnega odbora.
• Novela na novo uvaja tudi institut zadrug s posebnim pomenom. Ta status bodo lahko pridobile zadruge, ki poleg svoje osnovne funkcije izvajajo tudi naloge povezovanja in zagotavljanja družbenih in ostalih storitev na svojem območju. O podelitvi statusa zadruge s posebnim pomenom bo odločalo ministrstvo, pristojno za področje, na katerem zadruga deluje.

Spremenjeni zakon o zadrugah prinaša tudi možnost izvedbe sej organov zadruge s pomočjo elektronskih sredstev in možnost glasovanja po pošti. Fizična prisotnost članov tako ne bo več potrebna.

Kdaj je s.p. lahko normiranec?

Zakon o zadrugah – ustanovitev zadruge

Zakonska določila glede ustanovitve zadruge ostajajo nespremenjena. Zadrugo tako lahko ustanovijo najmanj trije ustanovitelji, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Ko je zadruga ustanovljena, se lahko vanjo pod pogoji, določenimi v zadružnih pravilih, včlanijo fizične ali pravne osebe.

Zakon o zadrugah določa, da se zadruga ustanovi s sprejetjem akta o ustanovitvi. Akt o ustanovitvi mora vsebovati:

• imena in naslove oziroma sedeže ustanoviteljev,
• sklep o sprejemu zadružnih pravil,
• sklep o izvolitvi organov zadruge, ki jih mora zadruga izvoliti v skladu z zakonom in s svojimi pravili,
• datum in kraj ustanovnega občnega zbora in
• podpise vseh ustanoviteljev.

Želim se prijaviti na e-novice

Zakon o zadrugah določa, da so obvezni sestavni del akta o ustanovitvi zadružna pravila, ki morajo urejati zlasti:

• firmo, sedež in dejavnosti zadruge,
• pogoje za sprejem v članstvo,
• odpovedni rok in morebitne posebne pogoje za izstop iz zadruge,
• razloge za izključitev iz zadruge,
• delež, ki ga mora vpisati vsak član, z rokom in načinom vplačila,
• odgovornost članov za obveznosti zadruge,
• sklic in odločanje občnega zbora,
• delovno področje, izvolitev, odpoklic in mandatno dobo predsednika in drugih organov zadruge,
• zastopanje in predstavljanje zadruge ter
• način delitve premoženja v likvidacijskem ali stečajnem postopku, itd.

Zadruga pridobi pravno in poslovno sposobnost z vpisom akta o ustanovitvi v register, v katerega se vpisujejo zadruge, kot to določa Zakon o zadrugah.