Služba od doma in zakonska ureditev
Služba od doma je v luči svetovne zdravstvene krize za številne Slovence realnost letošnjega leta. Vlada Republike Slovenije namreč vztrajno podaljšuje ukrepe za zajezitev virusa, do 18. decembra 2020 pa je celo podaljšana epidemija. Pozivi, da delodajalci organizirajo delo od doma, prihajajo iz vseh vrst, a služba od doma ima lahko tudi svoje pasti. Kako daleč gre lahko nadzor nad zaposlenimi?
Služba od doma mora biti pravno urejena!
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu določa, da se lahko v primeru višje sile, vrsta ali kraj opravljanja dela začasno spremenita. Spremembo kraja opravljanja dela je možno določiti enostransko, brez soglasja zaposlenih, vendar le dokler trajajo okoliščine, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi. Kako dolgo bo služba od doma v veljavi, ni vezano le za čas razglašene epidemije, temveč na ves čas, ko je treba izvajati ukrepe za zajezitev širjenja virusa COVID-19.
Potrebujete pravni nasvet? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
Delodajalec lahko zaposlenim določi, da jih čaka služba od doma, brez spremembe pogodbe o zaposlitvi, potrebna pa je pisna odreditev dela od doma. Delodajalec torej mora izdati pisno odredbo ali sklep za delo od doma. Tega mora tudi vročiti zaposlenemu na pri njemu običajen način. Šele po vročitvi pisne odredbe za zaposlenega začne veljati služba od doma.
Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?
Služba od doma in njene pasti
Epidemija novega koronavirusa nas je naučila, da je delo od doma naša nova stvarnost, toda ta sprememba poraja tudi vprašanje, kako daleč gre lahko delodajalec pri nadzoru zaposlenih glede opravljanja dela. Kaj je skladno z zakonom in kaj ni?
Preberite tudi: Kdaj v pokoj?
Služba od doma: katere oblike nadzora nad zaposlenimi so zakonite?
Urejena opredelitev delovnega časa
Pisna odredba za delo od doma, o kateri mora delodajalec obvestiti tudi Inšpektorat RS za delo, mora vključevati časovno omejitev, opredelitev obsega dela, delovnega časa in še vrsto drugih določb, ki natančneje opredeljujejo izvedbo dela od doma.
Če je v vašem podjetju aktualna služba od doma, se morate z zaposlenimi dogovoriti o času razpoložljivosti, ko vam bodo zaposleni dosegljivi preko telefona ali elektronske pošte oziroma drugih komunikacijskih sredstev. Delodajalec namreč v okviru časa razpoložljivosti lahko kadarkoli vzpostavi stik z zaposlenimi in jih tudi povpraša o njegovih delovnih obveznostih in njihovem izpolnjevanju.
Četudi je služba od doma fleksibilna in si v določeni meri zaposleni delovni čas lahko razporejajo sami, pa delodajalec od njih ne more pričakovati in zahtevati, da so mu na voljo cel dan.
Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa
Dnevna poročila
Delodajalec lahko zaposlenim naloži, da si beležijo svoj dnevni delovni čas oziroma časovno opredelijo, kdaj so delo opravljali. Delodajalec je tudi v primeru, ko je delo organizirano kot služba od doma, dolžan voditi evidenco delovnega časa zaposlenih.
Delodajalec se lahko v primeru, da je odrejena služba od doma, poslužuje naložitve obveznosti zaposlenim. Naroči jim lahko, da pišejo in oddajajo poročila o opravljenem delu. Takšna oblika nadzora delodajalca v povezavi z opravljanjem dela na domu je sprejemljiva in zakonita.
MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO
Sodobna informacijska tehnologija
Marsikateri delodajalec, katerega delo je organizirano kot služba od doma, je svojim zaposlenim zagotovil tudi delovna sredstva, kot sta službeni telefon in službeni računalnik. Spomnimo tudi, da delavcu pripada nadomestilo za uporabo lastnih sredstev.
Sodobna informacijska tehnologija omogoča nadzor nad omenjenimi delovnimi sredstvi na daljavo in omogoča vpogled v nekatere aktivnosti zaposlenih. Vseeno pa morajo imeti zaposleni zagotovljeno določeno stopnjo zasebnosti.
Služba od doma: katere oblike nadzora nad zaposlenimi niso zakonite?
V skladu z varovanjem zasebnosti (na delovnem mestu) je treba slediti mnenju Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije v zvezi z nadzorom nad delovnimi sredstvi. Delodajalec lahko na primer v elektronsko pošto zaposlenih vpogleda le v izjemnih primerih, ko se namen, zaradi katerega se pregled opravi, ne more doseči na drug milejši način.
Želim se prijaviti na e-novice
Tovrsten nadzor nad delovnimi sredstvi, zaradi samega namena nadzora zaposlenih, je moč primerjati tudi z videonadzorom na delovnem mestu.
Preko tega delodajalec ne more nadzirati opravljanja dela zaposlenih, saj je videonadzor na delovnem mestu, v skladu s prvim odstavkom 77. člena Zakona o varstvu podatkov (ZVOP-1), dopusten le v izjemnih primerih. Ko je na primer potrebno poskrbeti za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti. To velja le v primerih, ko nadzora pa možno doseči z milejšimi sredstvi.
Namen nadzora nad opravljanjem dela na tovrstne načine tako ne pride v poštev. Delodajalcu so namreč na voljo milejše možnosti nadzora, navedene zgoraj, preko katerih lahko nadzira delo zaposlenih, ki opravljajo delo na domu.
