Krajši delovni čas je možnost, ki jo določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pogodba o zaposlitvi se namreč lahko sklene za krajši delovni čas od zakonsko določeno polnega delovnega časa. Kako pa je v tem primeru s pravicami? Imate dileme glede delovnopravne zakonodaje tudi vi? Pri tem vam lahko pomagajo naši pravni svetovalci! Za termin plačljivega strokovnega svetovanja se lahko dogovorite na 01/600-1530 ali nam pišete na [email protected].
Krajši delovni čas – kako je opredeljen?
Za krajši delovni čas velja čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu. Po ZDR-1 trenutno za polni delovni čas velja 40 ur na teden oz. 36 ur na teden, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali zakonom. Se pa pojavljajo ideje, da bi lahko že prihodnje leto trideseturni delovnik veljal kot polni delovni čas. Kakorkoli, trenutno velja, da se lahko pogodba o zaposlitvi sklene krajši delovni čas. To je lahko na primer za 20, 25, 30, 35-urni tedenski delovnik ipd.
Krajši delovni čas – malica in prevoz
V kolikor delavec dela krajši delovni čas, mu že pri polovičnem delovnem času (se pravi 20 ur tedensko) pripadata malica in prevoz. Ob tem je potrebno poudariti, da je znesek povračila za prehrano in povračilo stroškov prevoza (kilometrina) enak, kot če zaposleni dela polni delovni čas. Povračila za prehrano oz. prevoz so namreč odvisna od števila dni, ko zaposleni dela in ne od števila ur. Edina razlika pri krajšem delovnem času je razlika pri času, ki delavcu pripada za malico. Zaposleni ima pri 40-urnem delovniku pravico do 30 minut odmora za malico. Ko pa gre za krajši delovni čas, pa ima delavec pravico do malice v sorazmernem času. Na primer – pri skrajšanem delovnem času 20 ur na teden ima zaposleni pravico do 15 minut odmora za malico.
Krajši delovni čas – dopust in regres
Ali krajši delovni čas vpliva na dolžino letnega dopusta? Ne, ampak na višino nadomestila plače v času izrabe letnega dopusta. Delavec s krajšim delovnim časom ima pravico do letnega dopusta v enakem trajanju kot primerljiv delavec s polnim delovnim časom. Sorazmerno krajši delovni čas pa vpliva na sorazmerno nižje nadomestilo plače, ki ga delavec prejme v času izrabe letnega dopusta. V praksi sicer lahko pride do krajše odmere letnega dopusta. Kako? To je možno, če ima delavec razporejeno delovno obveznost na primer na tri delovne dni v tednu. Minimalni dopust znaša štiri tedne. V primeru, da je delovna obveznost razporejena na tri dni na teden (na primer 3 x 8 ur), takšnemu delavcu pripada minimalni dopust 12 dni (4×3 dni). Če pa ima krajši delovni čas razporejen na pet dni v tednu (na primer 5 x 4 ure), pa delavcu pripada 20 dni minimalnega dopusta. Regres je vezan na letni dopust. To pomeni, da je višina regresa sorazmerna številu ur tedenskega delavnika. Če delavec dela 20 ur na teden, je upravičen do polovičnega regresa. Primer – delodajalec izplača 1400 evrov regresa tistim, ki delajo polni delovni čas. Delavec, ki dela krajši delovni čas (20 ur/tedensko) bo prejel 700 evrov regresa.
Krajši delovni čas – ostale pravice
Tudi delavec, ki dela krajši delovni čas ima pravico do dodatkov pri plači. To so na primer dodatek za nočno delo, delo ob praznikih ali nedeljsko delo ipd. Se pa v primeru zaposlitve za krajši delovni čas tudi pokojninska doba obračunava sorazmerno. Če delavec dela krajši delovni čas 20 ur/tedensko, mu bo v enem letu priznano 6 mesecev pokojninske dobe. Pri krajšem delovnem času pa je potrebno izpostaviti še dve izjemi. In sicer gre za krajši delovni čas zaradi starševstva ali invalidnosti. V tem primeru delavcu pripadajo enake pravice iz naslova socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas!
Deli na FacebookuDeli na Twitterju