Dovoljenje za bivanje in delo se izda tujcu, ki se v Slovenijo preseli iz razloga zaposlitve. To je enotno dovoljenje, ki v sebi združuje tako dovoljenje za delo kot tudi za prebivanje. Izda se tujcu iz tretje države in sicer na osnovi 37.člena Zakona o tujcih (Ztuj-2). V katerih primerih pa lahko pristojne institucije zavrnejo izdajo dovoljenja?
Izračunajte si vašo plačo z našim kalkulatorjem!
Dovoljenje za bivanje – kakšne so osnove za pridobitev dovoljenja?
V Sloveniji lahko tujec iz tretje države zaprosi za dovoljenje za prebivanje, če ima primerno podlago za oddajo vloge. Najbolj pogoste podlage so: zaposlitev, študij, združitev družine. Le pri prvem tipu dovoljenja tujec dobi tudi dovoljenje za delo in ne le za prebivanje.
Pridobitev enotnega dovoljenja za delo in bivanje je opredeljena v 37. členu Zakona o tujcih (Ztuj-2). Dovoljenje za delo se izda tudi raziskovalcu, po 38. členu Ztuj-2. Pri slednjem pri izdaji dovoljenja ni vpleten Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ). Ko se pridobiva dovoljenje za prebivanje po 37. členu Ztuj-2 pa mora soglasje k zaposlitvi dati tudi ZRSZ. V ZRSZ imajo za osnovo k izdaji soglasja Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT). Torej, pri pridobivanju dovoljenja za delo in bivanje je treba upoštevati dva zakona in pri obeh zakonih je treba upoštevati razloge za zavrnitev.
Mimogrede, v našem podjetju nudimo tudi storitve za tujce! Tujcem pomagamo pri ustanovitvi podjetij v Sloveniji! Prav tako pa pomagamo pri pridobitvi dovoljenj za delo in bivanje! Bi potrebovali naše storitve? Pokličite na 01/600-1530 ali nam pišite na data@data.si!
Opravite informativni izračun dohodnine!
Ustanovite d.o.o. pri nas na Dati! Pokličite 01/600-1530!
Dovoljenje za bivanje in delo – zavrnitev izdaje dovoljenja na podlagi Ztuj-2
Do zavrnitve pri izdaji dovoljenja za delo in bivanje lahko pride, če ni izpolnjen kateri izmed pogojev, opredeljenih v 55. členu Ztuj-2.
Te razlogi so sledeči:
- niso izpolnjeni pogoji iz tretjega in četrtega odstavka 33. člena Ztuj-2;
- obstajajo razlogi za domnevo, da tujec ne bo prebival na ozemlju Republike Slovenije;
- je tujcu prepovedan vstop v državo;
- obstajajo razlogi za domnevo, da tujec po izteku veljavnosti dovoljenja ne bo prostovoljno zapustil Republike Slovenije;
- obstajajo razlogi za sum, da utegne pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije;
- obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije;
- se v postopku izdaje prvega dovoljenja za prebivanje ugotovi, da obstajajo resni razlogi za domnevo, da utegne biti tujec v času svojega prebivanja v Republiki Sloveniji žrtev trgovine z ljudmi;
- se v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje ugotovi, da tujec dejansko že živi v Republiki Sloveniji iz drugačnih razlogov, kot je to mogoče na podlagi vizuma;
- se v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje ugotovi, da prihaja z območij, kjer razsajajo nalezljive bolezni z možnostjo epidemije;
- se v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje ugotovi, da je bila tujcu v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo prošnje za izdajo dovoljenja zavrnjena izdaja vizuma zaradi nevarnosti za javni red, varnost ali mednarodne odnose Republike Slovenije;
- se v postopku izdaje ali podaljšanja dovoljenja za prebivanje ugotovi, da je bilo katero koli dokazilo o izpolnjevanju pogojev za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za prebivanje prirejeno ali ponarejeno;
- se v postopku izdaje ali podaljšanja dovoljenja za prebivanje ugotovi, da je bil subjekt gostitelj ustanovljen zlasti zaradi omogočanja vstopa osebam, premeščenim znotraj gospodarske družbe.
Preberite še – EMŠO in davčna številka – kdaj ju tujec potrebuje v Sloveniji?
Dovoljenje za bivanje in delo – zavrnitev izdaje dovoljenja na podlagi ZZSDT
Kadar tujec pridobiva dovoljenje za bivanje in delo na podlagi 37. člena Ztuj-2, mora soglasje k zaposlitvi izdati tudi ZRSZ. Tukaj je potem odvisno, po katerem členu ZZSDT tujec pridobiva soglasje k zaposlitvi. Najbolj pogosta osnova pri prvem dovoljenju za delo in bivanje je 17. člen ZZSDT.
Ta pa v prvem odstavku opredeljuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da ZRSZ izda soglasje. Ti pogoji so:
- da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne brezposelne osebe;
- da je delodajalec ustrezno registriran v poslovnem registru za opravljanje dejavnosti, v okviru katere bo tujec opravljal delo;
- da delodajalec ni v postopku likvidacije ali stečaja;
- da delodajalec aktivno posluje, kar pomeni:
-
- da je pri delodajalcu najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge že zaposlena in vključena v obvezna socialna zavarovanja najmanj ena oseba, zaposlena za poln delovni čas, ali
- da je imel delodajalec v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge prilive iz naslova opravljanja dejavnosti najmanj v višini 10.000 evrov na transakcijski račun, odprt v Republiki Sloveniji.
- da je delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge nima neporavnanih davčnih obveznosti iz naslova plač ali drugih davkov;
- da ni izkoriščena kvota iz 41. člena ZZSDT;
- da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec;
- da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi, v skladu z določbami tega zakona.
Preberite tudi – Kilometrina 2023 – kakšni zneski veljajo?
Če pogoji niso izpolnjeni, se soglasje k zaposlitvi zavrne!
V kolikor en ali več pogojev iz tega odstavka niso izpolnjeni, se soglasje k zaposlitvi zavrne, s tem pa se tudi zavrne samo dovoljenje za bivanje in delo oz. izdaja dovoljenja za delo in bivanje.
Prav tako ZRSZ v postopku preveri, če samo podjetje, kjer bo tujec zaposlen, nima prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev kot je opisano v 42. členu ZZSDT. Večina teh točk je vezana na preteklo zaposlovanje na črno, kjer je bila delodajalcu izrečena globa in ob tem tudi prepoved zaposlovanja tujcev. Če ima delodajalec izrečene kakšne izmed omenjenih glob, ima delodajalec prepoved zaposlovanja tujcev od 1 do 5 let, odvisno od stopnje samega prekrška. V tem času ne more zaposlovati tujcev, ki še nimajo prostega dostopa na trg dela.
