Dopust za selitev ni določen v Zakonu o delovnih razmerjih
Dopust za selitev – ko se zaposleni seli, bi mu seveda prav prišel dopust. A v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) dopust za selitev ni opredeljen. Ali delavcu dopust za selitev potem sploh pripada? Naši pravni svetovalci vam lahko pomagajo tudi ob dilemah iz delovnopravnega področja. Bi potrebovali pravni nasvet? Pokličite na 01/600-1530 ali nam pišite na [email protected] ter se dogovorite za termin plačljivega strokovnega svetovanja!
Ustanovitev d.o.o. na DATI – hitro in enostavno!
Dopust za selitev zakonsko ni določen
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta. Z zakonom je določeno minimalno trajanje letnega dopusta – ta v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne. In to ne glede na to, ali gre za polni ali krajši delovni čas. Je pa minimalno število dni letnega dopusta odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Dodatni dnevi dopusta pripadajo starejšim delavcem, invalidom, delavcem z najmanj 60-odstotno okvaro in delavcem, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke. Tem delavcem pripadajo trije dodatni dnevi dopusta. Dopust za selitev tukaj ni predviden.
Opravite informativni izračun plače z našim kalkulatorjem!
Preberite tudi – Kilometrina 2022, kaj je drugače?
Dopust za selitev tudi ni predviden med drugimi plačanimi odsotnosti z dela
Nedolgo nazaj smo pisali o drugih plačanih odsotnostih z dela. In tudi tukaj dopust za selitev ni opredeljen. Delavec ima v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni (najmanj en dan za vsak posamezen primer). Med odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin sodijo:
- lastna poroka;
- smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja;
- smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja;
- smrt staršev – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj;
- hujša nesreča, ki zadane delavca;
- spremstvo otroka oz. učenca prvega razreda v šolo na prvi šolski dan.
Kaj morate vedeti, če želite poslovati kot normiranec s.p.?
Dopust za selitev pa predvidevajo nekatere kolektivne pogodbe
Ne glede na zgoraj zapisano, pa je dopust za selitev oz. odsotnost zaradi selitve opredeljena v nekaterih kolektivnih pogodbah. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije na primer opredeljuje pravico do odsotnosti z nadomestilom plače tudi za primer selitve. Če gre za selitev delavca v lastnem interesu, pripada 1 dan za »dopust za selitev«. V kolikor pa gre za selitev delavca v interesu delodajalca pa pripadata 2 dneva. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet prav tako opredeljuje dopust za selitev. In sicer ima delavec pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače za 2 dni. Dopust za selitev predvideva tudi Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. In sicer delavcu pripada 1 dan – v primeru selitve je pravica omejena enkrat letno.
Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se ga izplačuje?
Dopust za selitev lahko opredelite v skladu z internimi akti
Pravila glede letnega dopusta je priporočljivo urediti s posebnim internim aktom oz. pravilnikom. V pravilniku o letnem dopustu lahko delodajalec ustrezno uredi tudi ostale primere plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin delavca. In med njimi je lahko tudi dopust za selitev. V kolikor bi potrebovali pomoč pri pripravi pravilnikov, vam lahko te pripravijo naši pravni strokovnjaki! Pokličite na 01/600-1530 ali pišite na [email protected] za ponudbo.
