Kako opravljati dejavnost kot odvetnik, če ne preko s.p.?

Opravljanje dejavnosti kot odvetnik je omejena, saj je ne morate opravljati preko statusa samostojnega podjetnika. Kako torej opravljati storitve odvetnika in kje je potrebno registrirati status?

Informativni izračun plače

Tudi kot odvetnik lahko postanete stranka naših računovodskih in drugih storitev

Kot podjetje, z več kot dvajset letno prisotnostjo na trgu, nudimo računovodske storitve tudi odvetnikom in drugim svobodnim poklicem, samostojnim nosilcem dejavnosti, kulturnim delavcem, društvom in zavodom. Dobrodošli na naši lokaciji v Ljubljani za informativen posvet in predstavitev naših storitev.

Nudimo tudi pravna svetovanja ali davčne posvete. Za takšno svetovanje nam pišite na [email protected].

Odvetniško dejavnost opravlja odvetnik kot »svoboden« poklic

Opravljanje odvetniške dejavnosti kot svoboden poklic pomeni bodisi individualno opravljanje odvetniškega poklica ali v obliki odvetniške družbe. Iz davčnega vidika so tisti, ki opravljajo dejavnost kot svobodni poklic, torej tudi odvetniki, izenačeni z vsemi ostalimi. To pomeni, da tudi odvetnik lahko vodi knjigovodstvo bodisi z normiranimi stroški ali dejanskimi, enostavno ali dvostavno.

Tudi dejavnost odvetniške družbe je omejena strogo na opravljanje odvetniškega poklica, še več kot to, družbeniki in poslovodje so lahko izključno le odvetniki. Odvetnik lahko torej ustanovi odvetniško družbo v obliki družba z neomejeno ali družba z omejeno odgovornostjo. Ustanovitev je potrebno prijaviti Odvetniški zbornici Slovenije (OZS). Soglasje OZS je potrebno predložiti prijavi za vpis v sodni register, samemu vpisu v sodni register sledi vpis v imenik odvetnikov, ki ga tudi vodi OZS.

Kako pa lahko registrirate poklic notar?

Odvetniško dejavnost lahko opravlja samo odvetnik!

Odvetnik je fizična oseba, ki je vpisana v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije (OZS). Vpis v imenik odvetnikov je pogojen z državljanstvom Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije (EU) (za druge države velja zahteva po izpolnjevanju pogojev dejanske vzajemnosti ipd.), ustrezne izobrazbe (pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali diplomirani pravnik (1. bolonjska stopnja) in magister prava (2. bolonjska stopnja) ali magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa ali končano enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja), ustreznimi delovnimi izkušnjami (vsaj štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega vsaj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku, odvetniški družbi, na sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali notariatu, iz rednega delovnega razmerja, sklenjenega s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom), opravljen pravniški državni izpit, opravljen preizkus iz poznavanja predpisov z odvetniškega področja in razpolaga z ustrezno opremo in prostori.

Za odvetnika je obvezno članstvo v Odvetniški zbornici Slovenije in zavarovanje pred odgovornostjo za škodo. Minimalen znesek kritje škode zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitev poklicne dolžnosti odvetnika in pri njem zaposlenih, je zastavljen v višini 250.000 EUR za posamezen primer oz. 500.000 EUR na letni ravni.

Pravna podlaga:

• Zakon o odvetništvu (ZOdv)

Deli na FacebookuDeli na Twitterju