Inšpektorji za kulturo in medije preverjajo, kateri jezik uporabljajo slovenski s.p.-ji in drugi samozaposleni na svojih spletnih straneh. Četudi delujejo v tujini, je slovenščina na njihovih spletnih straneh obvezna! V nasprotnem primeru podjetnike lahko doleti visoka denarna kazen.
Kaj vas čaka po tem, ko opravite postopek za ustanovitev podjetja oziroma registrirate vašo dejavnost, brezplačno razlagamo na izobraževanju Podjetnik sem – kaj pa zdaj?. Če ste se odločili izbrati status normiranca, pa ne spreglejte izobraževanja Na kaj moram biti pozoren kot normiranec?.
Slovenščina mora biti eden od jezikov na spletni strani
23. člen Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS) namreč pravi, da mora biti spletno predstavljanje in oglaševanje slovenskih pravnih oseb in fizičnih oseb z registrirano dejavnostjo v slovenščini. Dodatno pa lahko tudi v tujih jezikih.
Inšpektorat za kulturo in medije, skladno z vsakoletnim načrtom dela, izvaja redni nadzor ZJRS.
Letos je opravil 16 pregledov spletnih strani. Pri tem je ugotavljal, ali se na njih res uporablja slovenščina. Pri dvanajstih je bilo ugotovljeno, da je spletno predstavljanje izvedeno skladno s predpisi ali vsaj deloma.
Pri štirih pa so inšpektorji uvedli postopek inšpekcijskega nadzora zaradi suma kršitve 23. člena ZJRS.
Tako kot tudi v letu 2016, so kršitelji, ki so “pozabili”, da mora biti jezik njihovih spletnih strani slovenščina, po opravljenem nadzoru in prejetem opominu odpravili nepravilnosti.
Letos so sicer inšpektorji zaradi neustreznega spletnega predstavljanja izrekli eno globo pravni in odgovorni osebi, ostalo pa so bila le opozorila. Globa je določena v razponu od 3.000 do 40.000 evrov za pravno osebo, s.p. ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. In od 1.200 do 4.000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali s.p..
Slovenščina pa ni obvezna na družbenih omrežjih
Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za kulturo, pa ni nujno, da je slovenščina jezik, ki ga podjetniki uporabljajo pri predstavljanju na družbenih omrežjih.
Predstavitev dejavnosti na družbenih omrežjih zaenkrat ni predmet nadzora. Te prisotnosti na spletu namreč uporabnik ne upravlja oziroma kontrolira samostojno. “Iz prakse nadzora je moč tudi zaključiti, da za dosego ciljev pravnim osebam in fizičnim osebam z registrirano dejavnostjo, ki se spletno predstavljajo, le prisotnost na družbenih omrežjih ne zadošča in investirajo v samostojno spletno stran,” so razložili na ministrstvu.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju