Go to Top

Kako lahko samozaposleni v kulturi odprejo še s. p.?

Samozaposleni v kulturi imajo status kulturnega delavca in so ustvarjalci na področju kulture. Njihova dejavnost je kot edini in glavni poklic samostojno in specializirano opravljanje poklica s področja kulture.

izobraževanje

Skupinsko svetovanje pred registracijo podjetja

Skupinsko svetovanje bo koristilo vsem, ki želijo razumeti razliko med s. p. in d. o. o. ter spoznati postopke pred, med in po ustanovitvi svojega podjetja. Brezplačna ustanovitev s. p. ali d. o. o. na VEM točki!

Več informacij

Združitev statusov: samozaposlen v kulturi in samostojni podjetnik

samozaposleni v kulturiSamozaposleni v kulturi imajo možnost ob svojem statusu ustanoviti tudi s. p., če pri registraciji podjetja v Poslovni register Slovenije ne navajajo istih dejavnosti kot jih opravljajo preko statusa samozaposlenega kulturnega delavca. Samozaposlen v kulturi lahko nato preko s. p. izdaja račune za druge vrste storitev, ki niso povezane s kulturo oziroma z njegovim osnovnim statusom, iz gospodarske dejavnosti samozaposlenega pa si lahko nato izplačuje ustvarjeni dobiček. Ta dobiček se mu obdavči z dohodnino, izplačilo pa se mu bo upoštevalo tudi kot prihodek v dohodkovnem cenzusu.

V prispevku Fizične osebe z dejavnostjo – primerjava s. p. smo sicer že pisali o podobnostih in razlikah med statusom fizične osebe, ki opravlja dejavnost in samostojnim podjetnikom.

Primer:

Tina ima status samostojnega kulturnega delavca, kar pomeni, da je samozaposlena v kulturi. Kot fizična oseba s poklicno dejavnostjo se ukvarja s slikarstvom. Svoj status ima vpisan v Razvid samozaposlenih v kulturi, ki ga ureja Ministrstvo za kulturo.

Njena glavna dejavnost je vpisano pod naslednjo šifro dejavnosti:

 90.030 – umetniško ustvarjanje  

Ker pa je Tina želela služiti s prodajo svojih unikatnih slik, se je odločila registrirati s. p. za glavno dejavnost 74.10 – oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo.

Vas zanima, kako lahko združite status samozaposlenega v kulturi in s. p.?
Za ponudbo pokličite na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si.

Poleg glavne dejavnosti je registrirala še vrsto drugih dejavnosti, kot je:

  • 190 – nespecializirano posredništvo pri prodaji;
  • 990 – druga trgovina na drobno zunaj prodajal, stojnic in tržnic;
  • 190 – drugo založništvo;
  • 300 – organiziranje razstav, sejmov, srečanj;
  • 030 – umetniško ustvarjanje.

Tina lahko kljub statusu samozaposlenega kulturnega delavca služi s svojimi unikatnimi rokodelskimi deli, ki jih preko statusa s. p. prodaja.

izobraževanje

Do enostavnega poslovnega načrta že v 4 urah

Imate podjetniško idejo in ne veste, kako bi lahko z njo zaslužili? Na seminarju vam v štirih urah svetujemo in vam pomagamo ustvariti idealni poslovni načrt, s katerim boste tudi dolgoročno uspešno poslovali.

Več informacij

Samozaposleni v kulturi in pravice plačila prispevkov

Kot pravijo na VOBI (Vodič po birokraciji) lahko samozaposleni v kulturi ob vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi sicer zaprosijo, da se njihovi prispevki plačujejo iz državnega proračuna. Za pridobitev pravice do plačila prispevkov lahko samozaposleni v kulturi zaprosijo kadarkoli po pridobljenem statusu, a morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

  • vpisani morajo biti v razvid samozaposlenih v kulturi,
  • delo, ki ga je samozaposleni v kulturi opravljal, pomeni izjemen kulturni prispevek oziroma to obeta, če je oseba za status zaprosila po diplomi,
  • delo, ki ga je samozaposleni v kulturi opravljal, pomeni prispevek k razvoju deficitarnega poklica v kulturi,
  • tako imenovan kulturni delavec je rezident Republike Slovenije za davčne namene,
  • tako imenovani kulturni delavec ne sme presegati dohodkovnega cenzusa (za leto 2016 velja, da povprečni dohodek zadnjih treh let ne presega zneska 19.839,36 evra bruto).

V spodnji tabeli si lahko ogledate, kakšne so prednosti oziroma slabosti fizične osebe, ki opravlja kulturno dejavnost.

Samozaposleni v kulturi: Prednosti statusa Samozaposleni v kulturi: Slabosti statusa
Če ustrezate določenim pogojem, vam prispevke za socialno varnost plačuje država. Če določenim pogojem ne ustrezate oziroma, če vam država ne plačuje prispevkov, jim morate plačevati sami, tudi če nimate dohodkov. V tem primeru razmislite, ali vam status samozaposlenega v kulturi sploh koristi.
Posamezniki lahko delujejo tudi kot samostojni podjetniki in to brez problemov oziroma slabosti, ki jih s seboj prinaša status s. p.Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost je potrebno obnavljati na tri leta.
Kot samozaposleni v kulturi imate možnost prijave na razpise, namenjene izključno samozaposlenim v kulturi.
Kot samozaposleni v kulturi imate pravico do prejemanje dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni. Več o tem, si lahko preberete tukaj.

Kdo lahko pridobi status fizične osebe z dejavnostjo?

Več o samozaposlenih osebah z dejavnostjo si lahko preberete v prispevku Fizična oseba, ki opravlja dejavnost: predstavitev pogojev za štiri dejavnosti. V tem prispevku si lahko preberete tudi, kakšne pogoje morajo izpolnjevati športni delavci ob pridobitvi statusa samozaposlenega v športni dejavnosti.

 Vir: VOBI (Vodič po birokraciji)

Komentarjev (2)

  • Bogdana Hrvatin 11. Januarja 2018 - 14:43 Odgovori

    Zanima me,če imaš status kulturnika in ti prispevke plačuje Min. za kulturo, nato odpreš še s.p. (npr. prodaja v nespecial. trgovini) , kako je pa s temi prispevki za s.p.?

    • Manca Borko Grimšič 16. Januarja 2018 - 16:33 Odgovori

      Pozdravljeni, vabimo vas, da pokličete na našo telefonsko število 01 6001 530 na VEM točko, kjer vam bodo dali pojasnila. Lep pozdrav, Manca Borko Grimšič, Data d. o. o.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja