Pripravništvo je oblika izobraževanja in usposabljanja delavcev za samostojno delo, ki se je ohranilo predvsem v javnem sektorju. Obveznost opravljanja pripravništva se lahko določi le s področnim zakonom ali kolektivno pogodbo. Sklene se s pogodbo o zaposlitvi, poteka pa v vnaprej določenem časovnem obdobju. V zasebnem sektorju se pripravništvo ureja s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti.
Potrebujete zanesljivo računovodstvo?
Sabina Dimnik, Data
Pravna ureditev pripravništva
Osnovne določbe glede pripravništva vsebuje že Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Pripravništvo v javnem sektorju je urejeno v različnih področnih zakonih. Tako vrsto pripravništva v državnih organih ureja Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), sodniško pripravništvo pa Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI). Pripravništvo zdravnikov in zobozdravnikov je urejeno v Zakonu o zdravniški službi (ZZdrS).
V zasebnem sektorju se pripravništvo ureja s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti.
Trajanje pripravništva
ZDR-1 določa, da lahko pripravništvo traja največ eno leto, če poseben zakon ne določa drugače.
Posebni zakoni pa trajanje pripravništva urejajo različno in to lahko traja manj kot eno leto, lahko pa tudi več.
Trajanje pripravništva glede na dejavnost
ZJU oziroma na njegovi podlagi sprejeti Pravilnik o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov določa trajanje pripravništva glede na izobrazbo, ki se zahteva za določeno delovno mesto. Za uradniško delovno mesto, ki zahteva univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, tako traja 10 mesecev. Za druga uradniška delovna mesta pa 8 mesecev. Pripravniška doba za strokovno‑tehnična delovna mesta lahko traja od 4-8 mesecev – odvisno od izobrazbe, ki je za delovno mesto zahtevana.
Pripravništvo za zobozdravnike po ZZdrS traja eno leto, sekundariat za zdravnike pa dve leti. Za zdravstvene delavce s srednjo strokovno izobrazbo traja 6 mesecev, z višjo strokovno 9 mesecev in z visoko izobrazbo (razen zdravnikov) 12 mesecev.
Sodniško pripravništvo po ZPDI traja 2 leti.
Podjetniki, za vas spremljamo aktualno dogajanje na področjih pravne zakonodaje, davkov in sprememb v računovodstvu. Želite ostati na tekočem?
E-novice s področja podjetništva so le klik stran
Sledite nam tudi na Facebook in Instagram profilu.
Podaljšanje ali skrajšanje trajanja
ZDR-1 določa, da se trajanje pripravništva podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni. Kot odsotnost pa se ne šteje letni dopust.
Na predlog mentorja se lahko pripravništvo tudi skrajša. V tem primeru pripravništvo ne more trajati manj kot polovico prvotno določenega trajanja.
Preberite še: Jubilejna nagrada
Izvajanje pripravništva
V času trajanja pripravništva mora delodajalec pripravniku po programu zagotavljati usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Trajanje, potek, program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva se določi z zakonom ali področno kolektivno pogodbo.
Ob koncu pripravništva mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva in se opravlja pred iztekom pripravniške dobe.
Morda vas zanima tudi: Dodatek za delovno dobo
Plačilo pripravništva
Pripravnik, ki se usposablja za delo, ima pravico do osnovne plače najmanj v višini 70 odstotkov plače, ki bi jo prejel kot redno zaposleni delavec na delovnem mestu. Ker se pripravništvo sklene s pogodbo o zaposlitvi, pripravniku pripadajo vse pravice, ki veljajo z Zakonom o delovnih razmerjih. Pripravnik je v delovnem razmerju, zato mu pripadajo pravice iz njega.
Omejitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
V času trajanja pripravništva delodajalec pripravniku načeloma ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Izjema velja, če so podani razlogi za izredno odpoved ali v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.
Vas zanima še: Regres za upokojence 2021?
Volontersko pripravništvo
Volonterski pripravnik je oseba, ki sklene pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva brez sklenitve delovnega razmerja. Pogodba o tovrstni obliki dela mora biti sklenjena v pisni obliki. V njen se določijo medsebojne pravice in obveznosti, dolžina trajanja ter način izvedbe volonterskega pripravništva.
Možnost volonterskega pripravništva mora biti izrecno določena z zakonom in ga ni mogoče urediti s kolektivnimi pogodbami.
Zakoni, ki ga izrecno dopuščajo so npr. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI).
