Višina odpravnine ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi je odvisna od več dejavnikov. V tem članku boste izvedeli, v katerih primerih delavcu pripada odpravnina, kako se določa višina odpravnine ter kako jo izračunati na konkretnih primerih. Če ste v dvomu glede delovno-pravne zakonodaje, smo vam na voljo pravni strokovnjaki podjetja DATA. Preberite članek do konca in preverite kakšna odpravnina vam pripada. Za rezervacijo plačljivega termina nas kontaktirajte na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si.
Brezplačna ustanovitev podjetja
Višina odpravnine je odvisna od več dejavnikov
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delavcu pripada odpravnina ob določenih oblikah prenehanja delovnega razmerja. Višina odpravnine je odvisna od razloga odpovedi in trajanja zaposlitve pri delodajalcu. Najpogostejši primeri, ko delavcu pripada odpravnina, so:
- redna odpoved s strani delodajalca iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti (če je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot leto dni),
- izredna odpoved s strani delavca iz utemeljenih razlogov,
- upokojitev delavca,
- potek pogodbe o zaposlitvi za določen čas (z določenimi izjemami).
v katerih primerih odpravnina ne pripada?
Odpravnina delavcu ne pripada, če po izteku pogodbe za določen čas podpiše novo pogodbo za nedoločen čas pri istem delodajalcu. Prav tako je delavec brez pravice do odpravnine, če zavrne ponujeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo. V določenih izjemah (npr. krajše sezonsko delo, nadomeščanje odsotnega delavca) odpravnina prav tako ne pripada.
Kako se izračuna višina odpravnine po zakonu?
Višina odpravnine se izračuna na podlagi povprečne mesečne bruto plače delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo – osnova za izračun:
- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (do 10 let zaposlitve),
- 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (od 10 do 20 let zaposlitve),
- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (nad 20 let zaposlitve).
Najvišja možna višina odpravnine je omejena na 10-kratnik osnove, razen če kolektivna pogodba določa drugače.
Praktični primeri izračuna: višina odpravnine v različnih primerih
Primer 1: Zaposlitev za določen čas krajša od enega leta
Delavec je bil zaposlen za določen čas, 4 mesece. Povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred iztekom pogodbe je znašala 1.400 €.
Izračun:
- 1/5 od 1.400 € = 280 €
Višina odpravnine v tem primeru znaša 280 €.
Primer 2: Redna odpoved po 5 letih zaposlitve
Delavka je bila pri istem delodajalcu zaposlena 5 let in prejme redno odpoved iz poslovnih razlogov. Njena povprečna bruto plača v zadnjih treh mesecih znaša 2.500 €.
Izračun:
- 1/5 od 2.500 € = 500 €
- 5 let × 500 € = 2.500 €
Višina odpravnine v tem primeru znaša 2.500 €
Primer 3: Dolgotrajna zaposlitev – več kot 20 let
Delavec je bil zaposlen 24 let, delovno razmerje se konča zaradi upokojitve. Povprečna bruto plača pred prenehanjem znaša 2.800 €.
Izračun:
- 1/3 od 2.800 € = 933,33 €
- 24 let × 933,33 € = 22.400 €
- Zakon določa omejitev: maksimalna odpravnina je 10-kratnik osnove.
- 10 × 2.800 € = 28.000 € (ta omejitev v tem primeru ni presežena)
Višina odpravnine torej znaša 22.400 €, ker ne presega zakonske omejitve.
Primer 4: Odpoved po 11 letih dela z višjo plačo
Delavka prejme redno odpoved iz razloga nesposobnosti po 11 letih dela. Njena povprečna plača znaša 3.000 €.
Izračun:
- 1/4 od 3.000 € = 750 €
- 11 let × 750 € = 8.250 €
Višina odpravnine: 8.250 €
vaša delovnopravna varnost
Poznavanje, kako se določa višina odpravnine, je pomembno za zaščito vaših pravic. Če menite, da vam odpravnina pripada, a niste prepričani, kako jo uveljavljati ali izračunati, se obrnite na pravne strokovnjake podjetja DATA.
Vas zanima odprtje podjetja? S.p. ali d.o.o.? Za termin registracije podjetja nas pokličite na 01 600 15 30 ali nam pišite na data@data.si.