Sponzorstvo je poslovno sodelovanje med sponzorjem in prejemnikom sredstev
Sponzorstvo velja za poslovni dogovor, kjer imata korist tako sponzor kot tudi prejemnik sponzorskih sredstev. V primeru sponzoriranja je potrebno sestaviti sponzorsko pogodbo. Kako pa je z davčno obravnavo sponzoriranja?
Sponzorstvo – kaj je?
Gre za poslovni dogovor, s katerim sponzor v skupno korist sponzorja in prejemnika sredstev zagotavlja financiranje ali drugačno podporo. Namen sponzoriranja je povezati sponzorjevo podobo, blagovno znamko ali izdelek v zameno za promoviranje in za zagotovitev določenih dogovorjenih koristi. Preprosteje rečeno je sponzorstvo pogodbeno razmerje, v katerem se sponzor obveže, da prejemniku sredstev izroči določena sredstva. Ta pa v zameno za prejeta sredstva opravi določeno storitev.
Sponzorstvo – sponzorska pogodba
Sponzorske pogodbe slovenska zakonodaja izrecno ne ureja. Tako ni določenih obveznih elementov oziroma oblike sponzorske pogodbe. V praksi se sponzorske pogodbe tako sklepajo z elementi licenčnih, podjemniških, mandatnih, najemnih, družbenih, agencijskih, komisijskih, posredniških, distribucijskih, poroštvenih, garancijskih in posojilnih pogodb. Sponzorsko pogodbo lahko sklene organizacija, pravna oseba ali posameznik kot fizična oseba. V razmerju lahko sodeluje tudi tretja oseba, specializirana sponzorska agencija, ki v razmerju nastopa kot zastopnik sponzorja.
Informativni izračun DOHODNINE
Čeprav točno določene oblike sponzorskih pogodb ni, pa naj bi sponzorska pogodba vsebovala vsaj naslednje podatke:
- naziv, sedež ter bivališče prejemnika sredstev
- naziv, sedež ter bivališče sponzorja
- denarni znesek ali druga sredstva, ki jih sponzor namenja
- obveznosti sponzoriranca (način promocije sponzorja)
- obveznosti sponzorja (določitev časovnih okvirjev in promocijskega materiala)
- datum in kraj podpisa pogodbe
Sponzorstvo – davčni vidik
Sponzorstvo moramo glede davčne obravnave gledati z dveh vidikov.
Če je sponzor pravna oseba ali samostojni podjetnik, ni nobenih davčnih posebnosti ali olajšav. V tem primeru je sponzorstvo namreč opredeljeno kot odhodek, ki je namenjen promocijo oziroma reklamiranju sebe in svoje dejavnosti ali konkretnega proizvoda. Stroški sponzoriranja so 100-odstotno davčno priznani stroški sponzorja. To je za sponzorje davčno ugodnejše kot na primer donacija.
Spremembe pogoja PCT – kje po novem ni več zahtevan?
Z vidika prejemnika sponzorskih sredstev pa gre za pridobitni prihodek, ki zvišuje davčno osnovo organizacije. Kadar podjetje izvaja sponzorstvo je potrebno gledati na sponzorska sredstva kot vrsto storitve ter davčni status prejemnika sredstev.
Sponzorstvo – kako je pri sponzoriranju pravnih oseb in kako pri sponzoriranju fizičnih oseb
Če je sponzoriranec pravna oseba ter zavezanec za plačilo DDV-ja, je potrebno obračunati davek na dodano vrednost in ta davek odvesti finančni upravi. Posebnih olajšav ni, sredstva sponzorja pa se vključijo v osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. Sponzorska sredstva so obdavčena z DDV, saj gre za opravljanje storitev s skladu s 3. členom Zakona o davku na dodano vrednost. Organizacija, ki prejme sredstva od sponzorja, izda račun za opravljene storitve promocije z obračunanim 22 % DDV-jem.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
V primeru, da bi pa bil sponzoriranec fizična oseba, pa se takšna sredstva štejejo v davčno osnovo za plačilo dohodnine. Sponzorska sredstva veljajo za prihodek, ki se ga pridobi z delom oziroma s promocijo sponzorja. Glede na ostale dohodke, se zavezanca razvrsti v ustrezni davčni razred in se glede nanj fizični osebi obračuna plačilo dohodnine. Kadar je izplačevalec pravna oseba ali samostojni podjetnik, mora ob izplačilu izpolniti ustrezen REK obrazec in za prejemnika, fizično osebo, odvesti akontacijo dohodnine.
