Delovno mesto na prostem v poletnem času in vročini je z zakonodajo slabo urejeno
Delovno mesto na prostem je podvrženo zunanjim dejavnikom, kot je npr. vročina v poletnih mesecih. A mnogim zaposlenim pogodba o zaposlitvi in narava dela določata, da se delo opravlja na terenu, zato se delu na prostem ne morejo izogniti. Veste v kakšnih pogojih so delavci dolžni delati in kdaj lahko zaradi neustreznih razmer delo odklonijo?
Kaj mora delodajalec, ko gre za delovno mesto na prostem, delavcu zagotoviti
Potrebujete davčno svetovanje? Rezervirajte si termin na 01 600 1530 in zahtevajte ponudbo
Sabina Dimnik, Data
Problematika visokih temperatur pri delu na terenu v vročih poletnih mesecih je v slovenski zakonodaji zelo pomanjkljivo urejena. V Pravilniku o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih je npr. določeno, da mora delodajalec delovno mesto na prostem urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi.
To določilo velja tako za delo na prostem v zimskih kakor tudi poletnih časih. To pomeni, da mora delodajalec v času poletne vročine delavcem omogočiti občasno obiskovanje ohlajenih prostorov. Po možnosti pa zagotavljati še senco in ponuditi osvežujoče napitke ipd.
Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo
Delovno mesto na prostem – najvišje dopustne temperature za delo določajo kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti določa, da delovno mesto na prostem omogoča dela v razponu temperatur od – 8 stopinj do + 45 stopinj Celzija.
Inšpektorat RS za delo opozarja, da mora delodajalec za delovno mesto na prostem v svoji izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganje povezano s poletno vročino. Hkrati pa tudi določiti preventivne ukrepe, ki naj bodo smiselno enaki priporočilom inšpektorata za vročino v zaprtih delovnih prostorih. Pri izdelavi ocene tveganja pa mora biti pozen na z vročino povezanimi zdravstvenimi težavami, kot so dehidracija, omedlelost, vročinski krči, vročinska izčrpanost in vročinska kap ter dejavnike, ki povišajo delavčevo občutljivost za vročino, kot so starost, teža in nekatera zdravila, alkohol.
Kakšna je primerna temperatura za delovno mesto v notranjih prostorih?
Primerno temperaturo za delovno mesto znotraj delovnih prostorov opredeljuje 25. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati +28 °C. Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.
Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021
Ni važna le temperatura, ampak tudi vlažnost zraka!
Delodajalec, ki delovni prostor prezračuje s klimatsko napravo, mora zagotoviti, da klima dovaja zrak s primernim odstotkom vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu. Relativna vlažnost dovedenega zraka nikakor ne sme biti nižja od 30 odstotkov.
Relativna vlažnost dovedenega zraka je odvisna od njegove temperature in ne sme presegati naslednjih vrednosti:
- 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C;
- 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C;
- 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C;
- 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C;
- 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.
Ukrepi v primeru krajšega prekoračenja temperature 28 °C
Delodajalci se v takšnih primerih poslužujejo predvsem organizacijskih ukrepov, kot so:
- prerazporeditev delovnega časa,
- krajši delovni čas,
- pogostejši in daljši odmori
- ponudba osvežilnih napitkov
- zmanjšanje intenzivnosti dela
- prekinitev delovnega procesa (v primeru skrajnih temperatur).
Želim se prijaviti na e-novice
Delovno mesto na prostem – lahko zaposleni odkloni opravljanje dela zaradi vročine?
Če se delavec počuti ogroženo zaradi vročine, lahko delo odkloni. Pri čemer pa občasno poletno zvišanje temperature na delovnem mestu čez 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja. Lahko pa povzroči določena tveganja na primer za srčne bolnike.