Minulo delo ali zakonsko imenovan »dodatek na delovno dobo« in obračunavanje tega dodatka, je pogostokrat dilema naših bralcev in strank. Ali je dodatek na minulo delo obvezen? Ali vam delodajalec pravilno obračunava dodatek na delovno dobo?
Ali veste, katera kolektivna pogodba se mora pri izračunu dodatka na delovno dobo oziroma minulo delo upoštevati v vašem primeru? Podjetje DATA d.o.o. vam poleg kvalitetnih računovodskih storitev ponuja tudi pravne nasvete, ki bodo znali odgovoriti na vaša vprašanja s področja delovnega prava. Če potrebujete pravni nasvet, nam pišite na data@data.si ali nas pokličite na 01/600-1530 ali preko e-pošte na data@data.si.
Kaj je dodatek na delovno dobo?
Dodatek na delovno dobo določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Je stalen in obvezen dodatek, saj je zakonsko določen del plače. Splošno velja, da mora delodajalec ob plačah izplačati vse dodatke, ki jih določa ZDR-1, torej tudi dodatek na minulo delo. Glede dodatka na minulo delo ZDR-1 določa, da se višina dodatka na delovno dobo določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti.
Prispevki za sp 2026 – koliko znašajo?
Normiranec sp – kaj morate vedeti?
V kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti je tako lahko določeno, ali se dodatek izplačuje za celotno delovno dobo ali samo za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Kolektivne pogodbe različno opredeljujejo pravilo izplačevanja. V kolikor podjetja ne zavezuje nobena panožna kolektivna pogodba, pa se lahko dodatek na minulo delo uredi v internih aktih. Morda je slednje za nekoga celo bolje, saj se podjetje lahko odloči za višji dodatek.
Ali je dodatek na minulo delo v minimalni plači?
Zakon o minimalni plači (ZMinP) določa višino minimalne plače, ki jo morajo vsi delodajalci spoštovati pri plačilu delavcev za njihovo opravljeno delo. Znesek minimalne plače predstavlja najnižjo možno mesečno plačo (bruto), ki pripada zaposlenemu za polni delovni čas, tudi če bi bila njegova določena plača po kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi sicer nižja.
Kolektivne pogodbe dejavnosti pogosto višino izhodiščne oziroma osnovne plače za nižje tarifne razrede določajo pod zneskom zakonsko določene minimalne plače. V takih primerih mora delodajalec pri obračunu plače delavcu dodati razliko do minimalne plače.
Če delodajalec delavcu ne izplača plače v skladu z določbami ZMinP, stori prekršek, ki se kaznuje z globo vse do 20.000 eurov. Z globo od 1.000 do 2.000 evrov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca – pravna oseba, ki stori ta prekršek. Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01/600-1530 ali jim pišite na data@data.si.