Kmetijski pridelki so se na letni ravni podražili za četrtino! Vendar je pri stroških vložkov, ki jih imajo kmetje pri proizvodnji hrane, le moč zaznati prve pocenitve v zadnjih mesecih leta 2022. Je to dober znak za cene hrane, ki je poleg energentov glavno gonilo trenutne visoke inflacije?
Odprtje podjetja na DATA točki – hitro in enostavno!
Mleko dražje za več kot 50 odstotkov!
Kmetijski pridelki so se po podatkih SURS-a lani v povprečju podražili za 25 %. Kmetijski pridelki rastlinskega izvora so bili v povprečju dražji za 11,6 %, kmetijski pridelki živalskega izvora pa so se podražili za 37,5 % v primerjavi s cenami v novembru 2021. Med kmetijskimi izdelki rastlinskega izvora smo največje podražitve beležili pri žitu, ki je bilo dražje za 40,7 %, kot tudi pri zelenjadnicah. Te so dražje za 23,6 %. Krompir je dražji za 15,8 %. Med živalskimi kmetijskimi pridelki se je najbolj podražilo mleko – za 56,9 %. Svinjsko meso se je podražilo za 32,2 %, govedina in perutnina pa približno 20 %. Pocenitve je bilo moč zaznati le pri cenah sadja in vina.
Kmetijski pridelki so se dražili zaradi rasti cen vložkov, ki so jih imeli kmetje s proizvodnjo!
Poleg rastočih cen energentov so razloge za podražitve strokovnjaki pripisovali tudi dražitvam ostalih kmetijskim vložkom, kot so na proizvodi in storitve za tekočo porabo, investicije in gnojila. Cene teh pa so končno pričele padati. V mesecu novembru so ponovno padle, sicer v povprečju za 0,6 %. Še vedno pa se dražijo energenti, v novembru za 5,9 %.
Minimalna plača v 2023, koliko znaša po novem?
Prijavite se na seminar Prednosti in slabosti samozaposlitve!
V novembru je bilo že moč zaznati pocenitev gnojil! Bodo kmetijski pridelki kmalu tudi kaj cenejši?!
Kmetijski pridelki in njihova proizvodnja pa so tudi pod vplivom cen gnojil. Tem je cena padla povprečno za 9,6 %. To je spodbuden znak, saj je bila prav cena gnojil tista, ki je pognala rast cen v začetku leta, še pred izpadom njihove proizvodnje v Ukrajini. Navkljub majhnemu, a težko pričakovanemu padcu cen, pa se trg gnojil še vedno srečuje s krči v proizvodnih kanalov v Evropi, sankcijami uperjenimi proti Rusiji in Belorusiji ter omejitvami uvoza iz Kitajske.
