Dosmrtna brezplačna služnost stanovanja – kaj to pomeni?

Dosmrtna brezplačna služnost stanovanja je urejena v Stvarnopravnem zakoniku

Dosmrtna brezplačna služnost stanovanja oziroma služnost stanovanja, kot jo ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ) je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca. Služnost stanovanja je neprenosljiva na tretje osebe.

Informativni izračun plače

Dosmrtna brezplačna služnost stanovanja in njena pravna narava

Dosmrtna brezplačna služnost stanovanja je osebna služnost, ki je možna zgolj na nepremičnini. Ker gre za osebno služnost je ta časovno omejena, za razliko od stvarnih služnosti, ki so lahko trajne. Razlog je v tem, da je osebna služnost ustanovljena v korist določene osebe in ta služnost preneha s smrtjo osebe, v korist katere je bila ustanovljena.

Preberite tudi: Kdaj v pokoj?

Služnost stanovanja nastane s sklenitvijo pravnega posla

Dosmrtna brezplačna služnost stanovanja se uredi in prične veljati bodisi na podlagi pravnega posla – pogodbe ali pa na podlagi pravnomočne sodne odločbe.

Služnost stanovanja je osebna služnost, ki je po naravi neodplačna, zato se bistveno razlikuje od najemnega razmerja, ki je vedno odplačne narave. V praksi pa je v skladu s pogodbeno svobodo možno dogovoriti tudi odplačno služnost stanovanja. Plačila so lahko opredeljena kot enkratna, mesečna itd.

Informativni izračun za normirance

 

Vse kar morate vedeti o normiranem s.p.

Pomembno za začetek veljavnosti služnosti stanovanja pa je njen vpis v zemljiško knjigo – ta ima konstitutivni učinek, saj dosmrtna brezplačna služnost stanovanja nastane prav z vpisom v zemljiško knjigo. Za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, veljavno ni mogoče skleniti služnosti stanovanja.

V praksi se dosmrtna brezplačna služnost stanovanja največkrat dogovori v izročilni pogodbi ali pogodbi o dosmrtnem preživljanju.

Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice

Kaj pripada imetniku služnosti stanovanja

Imetnik služnosti stanovanja ima pravico uporabljati tuje stanovanje zase in svojo družino (zakonec ali zunajzakonski partner, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji ter osebe, ki jih je po zakonu dolžan preživljati). Prav tako ima imetnik služnost pravico poleg stanovanja uporabljati tudi skupne dele stanovanjske hiše. Pravico uporabljati ima torej celotno etažno lastnino. Družinski člani imetnika služnosti stanovanja pa s smrtjo imetnika služnosti izgubijo pravico prebivanja v stanovanju.

 

PRIJAVITE SE NA SEMINAR ZASLUŽI DENAR S SVOJIM HOBIJEM ALI IDEJO!