Go to Top

Zakonodaja

Carinska deklaracija in carinska vrednost

Za vse blago, ki je sicer predmet uvoznih in izvoznih carinskih postopkov, je potrebno oddati carinsko deklaracijo, s katero se v predpisani obliki in v skladu s predpisanimi pogoji prijavi blago za določen carinski postopek. Gospodarski subjekti (podjetja in posamezniki) lahko predložijo carinsko deklaracijo: v elektronski obliki na predpisanem obrazcu enotne upravne listine (EUL), z uporabo Carinskega informacijskega sistema v pisni obliki na predpisanem obrazcu enotne upravne listine (EUL), kadar zaradi tehničnih ovir ni Nadaljuj z branjem

Vezana knjiga računov – kdo, kdaj, kako?

Minister za finance je sprejel Pravilnik o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov, s katerim se podrobneje ureja izvajanje 31.a člena Zakona o davčnem postopku. Kdo mora izdajati račune iz vezane knjige računov? Vsak zavezanec za davek (prodajalci), ki vodijo poslovne knjige in evidence, katerim kupci plačujejo pretežno v gotovini  in ne nimajo ustreznega računalniškega programa. Vezano knjigo računov mora za izdajo računov pri gotovinskem poslovanju uporabiti tudi vsak zavezanec Nadaljuj z branjem

Konkretni izračun: s.p., avtorska in podjemna pogodba

Objavljamo konkretni izračun stroškov dela po avtorski pogodbi, podjemni pogodbi,  s.p. in normiranega s.p. Primer je izračunan na podlagi bruto dohodka 1000€. Za samostojne podjetnike so prikazani minimalni prispevki. Primerjava tudi med »navadnim« in »normiranim« s.p.-jem. Konkretni izračun: s.p., avtorska in podjemna pogodba was last modified: 14 aprila, 2015 by Data d.o.o.

Komu ne bo treba imeti davčne blagajne?

Podjetniki imajo na voljo dve možnosti evidentiranja prometa, in sicer z elektronsko napravo za izdajo računov ter ročno izdajanje računov na predpisanem in potrjenem obrazcu iz vezane knjige računov. Od 31. januarja 2015 naprej bo začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku, ki predvideva spremenjena pravila evidentiranja gotovinskega prometa – elektronske blagajne in ročno izpisane račune.  Nekaterim zavezancem iz zakona o davku na dodano vrednost pa tudi v prihodnje ne Nadaljuj z branjem

Kakšne so obveznosti trgovcev v času razprodaj?

Ob razprodaji mora trgovec med drugim jasno navesti odstotek znižanja in obdobje trajanja razprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Na razprodaji ponujeno blago ne sme imeti nikakršnih napak. Z današnjim dnem se uradno začenjajo zimske sezonske razprodaje. Največ 60 dni bomo potrošniki lahko tekstilno blago in obutev kupovali po do 60 odstotkov nižjih cenah. Kljub ugodnim nakupom pa morajo Nadaljuj z branjem

Povračilo DDV – za kakšen znesek, obračunan v EU, ga lahko zahtevamo?

Povračilo DDV je omejen s spodnjo mejo zneska Spodnje meje višine DDV, plačanega v tujini, za katerega lahko davčni zavezanci vložijo posamezen zahtevek za povračilo DDV, so po državah članicah EU standardizirane. Informativni izračun plače Povračilo DDV – kakšni so standardizirani minimalni zneski? Osnovna pravila določajo, da se lahko zahtevki za vračilo DDV nanašajo na minimalno tri mesece ter največ na celotno koledarsko leto. Skupni znesek DDV, za katerega se Nadaljuj z branjem

Spremembe na področju zaposlovanja invalidov

Državni zbor je po odložilnem vetu vnovič odločal in potrdil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je določal, da so invalidska podjetja oproščena plačila prispevkov za socialno varnost le za zaposlene invalide. Kot izjeme pa zakon določa invalidska podjetja  z najmanj 50% zaposlenih invalidov in invalidska podjetja, ki imajo od 40-50% zaposlenih težjih invalidov. Za ta invalidska Nadaljuj z branjem

Obetajo se spremembe obračuna davčnih odtegljajev

Iz Ministrstva za finance obveščajo, da je bil dne 22. 12. 2014 v Uradnem listu RS, št. 93/14, objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu. S pravilnikom se uvaja obveznost predložitve podatkov, ki so potrebni za oblikovanje prijave podatkov o osnovah v matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sprememb teh Nadaljuj z branjem

Katere vrste dela se bodo štela za osebno dopolnilno delo?

Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so objavili Predlog Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu. Kaj vsebuje Predlog Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu? Predlog vsebuje podrobneje opisana dela, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, način priglasitve tega dela, obrazec in način poročanja o doseženem prihodku, vsebino in obliko zahtevka za pridobitev vrednotnice, vsebino in obliko vrednotnice ter druge podatke za oblikovanje prijave podatkov o zavarovalni Nadaljuj z branjem

Državni zbor potrdil spremembe na področju študentskega dela

Eden ključnih ciljev je zmanjšati brezposelnost in prekarnost dela med mladimi. Temu cilju so namenjeni tudi ukrepi in spremembe na dveh področjih: na področju študentskega dela in na področju zaposlovanja mladih. Na področju študentskega dela se spreminja Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki dejansko določa temeljne vidike študentskega dela. Uveljavlja se načelo »vsako delo šteje«, ki prinaša socialno in ekonomsko varnost vseh, ki to delo opravljajo, hkrati pa prinaša primerljivejše Nadaljuj z branjem

Koliko nas stanejo poslovna darila?

Prihaja čas obdarovanj in hkrati vprašanja v zvezi z obdavčitvijo daril. Obdarovanje s strani podjetja ima tri vidike: vpliv na višino davka od dobička (to je davka od dohodka pravnih oseb) za podjetje, vpliv na plačilo dohodnine za prejemnika darila ter vpliv na odbitek oziroma plačilo DDV. Kdaj darila niso predmet dohodnine in kdaj jih je potrebno obravnavati kot boniteto?  Kdaj so stroški daril davčno priznani odhodki za namene DDPO Nadaljuj z branjem

Odgovornosti delodajalca glede varnosti pri delu

Delodajalec mora v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) ter drugimi predpisi zagotoviti varnost in zdravje pri delu vsem svojim delavcem, tudi študentom in dijakom. Vendar je, glede na najnovejše raziskave, zavedanje vodstva podjetij glede delodajalčevih odgovornosti na tem področju na nizki ravni, kar je najverjetneje posledica neozaveščanja in neusposabljanja s področja varnosti in zdravja pri delu. Makroekonomski stroški nezgod in bolezni predstavljajo približno 5,2 odstotka potencialnega bruto družbenega Nadaljuj z branjem

Prenos s.p. na drug s.p.

Prenos podjetja dosedanjega s. p. na drug s. p. je mogoč v skladu z 72.a členom ZGD-1. Podjetnik lahko prenese podjetje na zakonca ali osebo, s katero živi v življenjski skupnosti, oziroma osebo, s katero živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, na otroke, posvojence, starše, posvojitelje, vnuke, brate in sestre. S prenosom preidejo na prevzemnika novega s. p.-ja podjetje ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. S tem novi podjetni prevzemnik Nadaljuj z branjem