Beneficirana delovna doba

Beneficirana delovna doba se je priznavala samo zavarovancem, ki so opravljali delo na točno določenih delovnih mestih

Beneficirana delovna doba oziroma sistem delovne dobe s povečanjem je bil v letu 2001 s spremembo zakonodaje nadomeščen s poklicnim zavarovanjem. To zavarovanje predstavlja obvezno vključitev in plačevanje prispevkov delodajalcev, ki se zbirajo na računih zavarovancev.

V poklicno zavarovanje se obvezno vključijo zavarovanci na delovnih mestih, za katera se je že pred spremembo priznavala beneficirana delovna doba:

• zavarovanci, ki opravljajo zdravju škodljiva in posebno težka dela in
• zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče več uspešno poklicno opravljati.

Obračunajte si plačo!

Beneficirana delovna doba – delovna doba s povečanjem

Beneficirana delovna doba je pomenila povečanje delovne dobe. Ta se je povečala na način, da se je upravičenim zavarovancem za 12 mesecev dejanske delovne oz. zavarovalne dobe priznalo 15, 16, 17 oziroma največ 18 mesecev zavarovalne dobe.

Beneficirana delovna doba se je priznala samo zavarovancem, ki so opravljali delo na točno določenih delovnih mestih. Gre za delovna mesta, ki so posebej težka in zdravju škodljiva. Gre tudi za delovna mesta, ki jih po določeni starosti ni več mogoče poklicno opravljati. Upravičeni zavarovanci so tako do izpolnitve pogojev za pokojnino delali manj časa.

Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo

Beneficirana delovna doba in poklicno zavarovanje

Z letom 2001 je bila beneficirana delovna doba nadomeščena z obveznim poklicnim zavarovanjem. Gre za dodatno pokojninsko zavarovanje, katerega premije plačujejo delodajalci v poseben sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga upravlja Kapitalska družba.

Navedeno pomeni, da se takšni zavarovanci še vedno lahko upokojijo predčasno. Ker imajo zaradi zgodnejše upokojitve tudi nižjo pokojnino, se razlika do redne pokojnine krije iz sklada poklicnega zavarovanja. Prejemki iz tega zavarovanja pa predstavljajo poklicno pokojnino.

Delovna mesta s poklicnim zavarovanjem

V skladu z določbami Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) so delovna mesta, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera je prej veljala beneficirana delovna doba.

Delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v poklicno zavarovanje se določijo v primerih, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

• v zvezi z opravljanjem dela obstajajo znatnejši škodljivi vplivi na zdravstveno stanje in delovno zmožnost delavcev, kljub temu da so bili uporabljeni vsi splošni in posebni varstveni ukrepi, določeni s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, in drugi ukrepi, s katerimi jih je mogoče odpraviti ali zmanjšati;
• delavci opravljajo dela v težkih in zdravju škodljivih razmerah neposredno ob virih škodljivih vplivov v nepretrganem delovnem procesu;
• delo se v škodljivih okoliščinah opravlja polni delovni čas, pri tem pa se za polni delovni čas šteje tudi delovni čas, krajši kot polni delovni čas, določen z zakonom, in kolektivnimi pogodbami, če je tako določeno zaradi posebnih delovnih pogojev.

Želim se prijaviti na e-novice

Delovna mesta poklicnega zavarovanja so določena z Zakonom o delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem ter nekaterimi drugimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi.

Seznam delovnim mest poklicnega zavarovanja vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.