Go to Top

Dolgotrajna bolniška odsotnost – se jim obeta konec?

Dolgotrajna bolniška – OECD predlaga spremembe!

Dolgotrajna bolniška odsotnost je namenjena osebam z dolgotrajnimi boleznimi oz. poškodbami. Takšne osebe se pogosto znajdejo v mreži različnih komisij. Te odločajo, ali bo oseba še kdaj delala ali ne. Bo dolgotrajna bolniška odsotnost postala preteklost? OECD je ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve priporočil nekatere spremembe! Mimogrede, v našem podjetju Data delujejo tudi odlični pravni strokovnjaki, ki so med drugim specializirani tudi na področju delovnega prava! Če imate kakšna vprašanja za njih, nas lahko pokličete na 01/600-1530 ali pa nam pišete na [email protected] ter se dogovorite za termin plačljivega strokovnega svetovanja!

Informativni izračun plače

Dolgotrajna bolniška – težave pri prehodu iz zdravstvenega v invalidsko zavarovanje

Slovenski sitem zavarovanj ima trenutno veliko težav pri prehodu iz zdravstvenega v invalidsko zavarovanje. Prav tako pa so težave pri uvajanju poklicne rehabilitacije oz. vračanju dolgotrajno bolnih oz. invalidov na trg dela. Naloge na tem področju so trenutno razdeljene med ZZZS, ZPIZ in ZRSZ. Trenutno veljaven sistem omogoča, da je dolgotrajna bolniška lahko za nedoločen čas. Obstajajo tudi primeri, kjer dolgotrajna bolniška odsotnost traja 10 let ali več. Po podatkih iz leta 2019 pa skoraj tretjina bolniških odsotnosti traja več kot leto dni. Mimogrede, preberite tudi, kaj se spreminja z marcem glede bolniške odsotnosti!

Ustanovite s.p. ali d.o.o. pri nas na Dati!

pravno svetovanje

Koliko bodo znašali prispevki za s.p. v 2022?!

Dolgotrajna bolniška – kaj predlaga OECD?

OECD je organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj s sedežem v Parizu, ki članicam EU omogoča dialog ter analizo zasnove in učinkov politik, ki bi naj izboljšale socialno-ekonomsko blaginjo prebivalstva. Po pregledu slovenskega sistema so pripravili priporočilo za naš sistem. Kot ključno težavo so izpostavili velikodušnost bolniških nadomestil. Ker so bolniška nadomestila precej višja od invalidskih, prav tako pa niso časovno omejena, naj bi si tisti, ki imajo trajne zdravstvene težave, prizadevali za čim daljši bolniški stalež. Poudarjajo tudi, da o oseba o svojem statusu zavarovanca ne odloča sama, ampak komisije. Teh je po mnenju OECD preveč ter predlagajo uvedbo enotnega organa. Ta organ bi potem odločal o bolniški oz. invalidnosti ter o napotitvi na poklicno rehabilitacijo! Mimogrede, v tem članku lahko preberete tudi, da je bil ukrep bolniške brez potrdila podaljšan do konca maja!

Preverite podjetniška izobraževanja, ki jih izvajamo na Dati!

Dolgotrajna bolniška – hitrejša napotitev na rehabilitacijo?

Pomanjkljivost našega sistema OECD vidi tudi v tem, da se bolni in invalidi na poklicno rehabilitacijo napotijo komaj po zaključenem zdravljenju. Predlog OECD je sedaj ta, da bi se vzpostavil vzporeden sistem vračanja na delo in rehabilitacije. To bi pomenilo, da bi se rehabilitacija začela najkasneje tri mesece po nastanku poškodbe ali bolezni. Predlagajo pa celo ureditev, ki bi omogočila, da bi osebo, ki bi bila na bolniški več kot leto dni, odpustili. Zavod za zaposlovanje bi nato prevzel uvajanje na trg dela ter nadomestilo za bolniško.

Potrebujete računovodski servis?! Postanite naša stranka!

Kakšen bi naj bil nov sistem?

Po predlogu OECD bi bil nov sistem tak:

  • V začetnem obdobju bolezni (ki traja približno tri mesece), bi bolni delavci po potrebi prejeli zdravljenje in zdravstveno rehabilitacijo. O morebitnih premislekih vrnitve na delo (ter morda o vseh nadomestilih) bi odločala zaposleni in delodajalec.
  • Po treh mesecih bolezni bi se začela prizadevanja za pomoč delavcem za vrnitev na delovno mesto. Po potrebi bi se nadaljevalo zdravljenje in rehabilitacija. V tem obdobju bi bila osredotočenost na prejšnje delovno mesto, prav tako ni možna odpustitev. Za denarna nadomestila bi bil odgovoren ZZZS, poklicna rehabilitacija pa bi bila v pristojnosti ZPIZ.
  • Če bi dolgotrajna bolniška trajala več kot leto dni, se bi prizadevanja za vrnitev na delo razširila na celoten trg dela, pogodba o zaposlitvi pa bi lahko prenehala. Odgovornost za poklicno rehabilitacijo bi se prenesla na ZRSZ. Ko se bi nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni končala (kot predvideva predlog), se bi odgovornost za nadomestila prenesla na ZPIZ in ZRSZ.
  • Brezposelni bolni bi se obravnavali podobno kot bolni zaposleni. ZZZS bi se ukvarjal z zdravstveno rehabilitacijo ter (morda) s plačilom nadomestila. Zaposlitvena rehabilitacija bi ostala v rokah ZRSZ, po potrebi bi lahko vključeval ZPIZ.

Če bodo ta priporočila OECD upoštevana in, ali dolgotrajna bolniška odsotnost več ne bo možna, bo pokazal čas. Celotno priporočilo OECD lahko preberete na tej povezavi.

Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja