Hibridno delo je postalo eden ključnih konceptov sodobnega trga dela. Hibridno delo združuje prednosti pisarniškega dela in dela od doma, kar podjetjem omogoča boljšo organizacijo, zaposlenim pa večjo prilagodljivost in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. V tem članku boste izvedeli, kaj pomeni hibridno delo, katere pravne obveznosti imate kot delodajalec in kako ga učinkovito uvedete v podjetju. Potrebujete pomoč? DATINI pravni strokovnjaki vam pomagajo urediti vse potrebno. Kontaktirate jih lahko na 01 600 15 30 ali pošljite sporočilo na data@data.si.
Ustanovitev podjetja – brezplačno!
Kaj pomeni hibridno delo in kako poteka v praksi?
Hibridno delo pomeni kombinacijo dela od doma in v pisarni. Običajno zaposleni del tedna opravlja delo na daljavo, preostanek pa v prostorih delodajalca. V praksi je to pogosto model 3+2 – tri dni od doma, dva v pisarni. Takšna ureditev omogoča boljšo koncentracijo pri nalogah, ki zahtevajo osredotočenost, hkrati pa ohranja timsko delo in prisotnost na sestankih.
Jasna pravila in pravno ustrezna ureditev so ključna za uspešno uvedbo takšnega modela dela. Pomembno je, da je hibridno delo vključeno v interne akte podjetja ter pogodbe o zaposlitvi ali njihove dodatke.
Normiranec sp – kaj morate vedeti?
zakonske obveznosti delodajalca
Ko je vzpostavljeno hibridno delo, delodajalca zavezuje več obveznosti. Vsaka sprememba kraja opravljanja dela pomeni potrebo po spremembi pogodbe ali sklenitvi pisnega dogovora z zaposlenim. Poleg tega mora delodajalec:
- obvestiti Inšpektorat RS za delo o delu na domu,
- oceniti tveganja za varnost in zdravje pri delu na daljavo,
- zagotoviti nadomestilo za uporabo zasebnih sredstev zaposlenega (računalnik, internet ipd.).
Skladnost s predpisi je nujna za zaščito tako delodajalca kot zaposlenega, zato je priporočljivo sodelovanje s pravnimi strokovnjaki.
sistem evidentiranja delovnega časa
Za hibridno delo veljajo enaka pravila (ZDR-1 in ZEPDSV) glede beleženja delovnega časa kot za delo na lokaciji. Čeprav zakon še ne določa posebnega načina evidentiranja dela od doma, mora delodajalec zagotoviti evidenco z naslednjimi podatki:
- pričetek in konec delovnega časa,
- čas začetka in zaključka odmora.
To je mogoče urediti preko programskih rešitev za digitalno beleženje časa ali z uporabo tabel (npr. v Excelu). Interni pravilnik o delovnem času ni obvezen, a ga zakonodajalci priporočajo zaradi lažjega urejanja organizacije dela.
Primer dobre prakse: uspešna uvedba hibridnega dela v IT-podjetju
Srednje veliko podjetje iz IT-panoge z okoli 70 zaposlenimi je po pandemiji uvedlo hibridno delo kot trajni model. Uvedli so kombinacijo treh dni dela od doma in dveh dni v pisarni. V sodelovanju s pravniki so pripravili dodatke k pogodbam, interni pravilnik in uredili digitalni sistem za beleženje delovnega časa.
Zaposleni so prejeli tudi nadomestilo za uporabo zasebne opreme. Po letu dni se je pokazalo, da so se zmanjšali stroški poslovanja, povečala produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih. Hibridno delo je postalo standard v podjetju.
Zanimivost: hibridno delo vpliva tudi na nepremičnine
Razmah hibridnega dela je vplival celo na nepremičninski trg. V številnih mestih so podjetja zmanjšala najeme velikih pisarn in se preusmerila v manjše, prilagodljive prostore ali coworking rešitve. Posledično se je povečalo tudi povpraševanje po domovih z dodatno sobo, namenjeno delu.
Ta sprememba vpliva tudi na arhitekturne trende, saj vedno več stanovanj vključuje posebej zasnovane delovne kotičke. Tako hibridno delo ne spreminja le načina dela, ampak tudi način bivanja in načrtovanja urbanega prostora.
Za uspešno implementacijo hibridnega dela potrebujete pravno ustrezno ureditev in jasno opredeljene pogoje dela. Če potrebujete pomoč pri uvedbi hibridnega dela ter pripravo pogodb, internih aktov in varnostnih ocen, kontaktirajte izkušene pravne svetovalce podjetja DATA. Pokličite jih na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si.