Zastavna pravica upnika in kako se razlikuje od pridržne pravice

Zastavna pravica je širša od retencijske pravice upnika

Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Pridržna ali retencijska pravica pa je pravica upnika, da zadrži dolžnikovo stvar, ki je v njegovih rokah, vse dokler ni poplačan s strani dolžnika – razlika je torej v dospelosti terjatve.

Informativni izračun plače

Zastavna pravica – začetek in prenehanje

Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla (pogodbe), zakona ali pa sodne odločbe, po tem, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa bodisi pogodba ali sam zakon.

Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021

Vrste zastavnih pravic

Ločimo zastavne pravice na pravicah (terjatvi, vrednostnem papirju in drugih premoženjskih pravicah), premičninah in nepremičninah, med slednje spada najbolj znana – hipoteka. Zastavna pravica na premičnini nastane na podlagi zastavne pogodbe, ko zastavitelj zastavnemu upniku izroči zastavljeno premičnino v neposredno posest. Zastavljena premičnina pa se lahko izroči v posest tudi tretji osebi. Niso pa vse zastavne pravice takšne, da jih ima upnik v svoji posesti.

Neposestna zastavna pravica

Neposestna zastavna pravica nastane zgolj s sporazumom v obliki notarskega zapisa. Zavarovano terjatev pa je potrebno vpisati v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (RZPP), ki ga vodi AJPES. Takšna zastavna pravica nastane šele s trenutkom vpisa v register.

Namen tega registra je, da se vsak lahko seznani z dejanskim stanjem in lastništvom premičnine, za katero se npr. zanima za nakup.

Preberite tudi: Kdaj v pokoj?

Razlikovanje med zastavno in retencijsko pravico

Zastavna pravica je širša in močnejša od pridržne (retencijske) pravice, ki jo lahko uveljavlja le upnik zapadle terjatve. Zastavno pravico je mogoče ustanoviti tudi za zavarovanje bodoče ali celo pogojne terjatve, medtem ko se pridržna oziroma retencijska pravica lahko ustanovi zgolj za zapadlo terjatev.

Pridržna pravica je pravica, ki jo ima upnik zapadle terjatve, v rokah katerega je kakšna dolžnikova stvar. Glavni namen retencijske pravice je oblika prisilnega sredstva, da upnik z grožnjo retencijske pravice doseže poplačilo svoje terjatve, če pa to ne zadošča, ima upnik pravico, da se poplača iz vrednosti pridržane stvari, ki jo proda.

Želim se prijaviti na e-novice

Pridržna pravica traja najmanj toliko časa, dokler dolžnik ne izpolni svoje obveznosti in ne ponudi ustreznega zavarovanja njegove terjatve. Upnik mora pred poplačilom iz same zastavljene stvari, dolžnika obvestiti o nameravani prodaji.

S pridržno pravico se lahko zavaruje samo denarna terjatev, ki mora biti iztožljiva in dospela, torej s preteklim izpolnitvenim rokom. Predmet pridržne pravice je lahko vsaka stvar.