Vlada je potrdila besedilo predloga novele zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih. Ta med drugim uvaja globo za posameznika, ki bo napačno izkazoval naziv izobrazbe.
izobraževanje
Prednosti in slabosti samozaposlitve
Kakšne so razlike med zaposlitvijo in samozaposlitvijo?
Več informacijKako visoka bo globa za napačno izkazan naziv izobrazbe?
V skladu s predlagano novelo se z globo 2000 evrov kaznuje pravna oseba, ki strokovne in znanstvene naslove ali naslove strokovne izobrazbe podeljuje v nasprotju z določbami zakona, s 100 evri pa njena odgovorna oseba. S 500 evri pa bo za prekršek kaznovan posameznik, ki bo uporabil strokovni oziroma znanstveni naslov ali naziv strokovne izobrazbe, ki ga ni pridobil, so sporočili z Ministrstva za izobraževanje.
Z globo 40 evrov bo za prekršek kaznovan posameznik, ki bo uporabil strokovni oziroma znanstveni naslov ali naziv strokovne izobrazbe, ki ga ni pridobil skladno s tem zakonom, pa ima v tujini na akreditirani instituciji pridobljeno enako ali višjo raven izobrazbe, kot je zahtevana za strokovni oziroma znanstveni naslov ali naziv strokovne izobrazbe, ki ga uporablja.
Naziv izobrazbe pa morate pravilno navesti tudi v življenjepisu oziroma na zaposlitvenem razgovoru. Enako seveda velja tudi za vse druge podatke, s katerimi se predstavljajo iskalci zaposlitve. Pri pripravi razgovorov za službo, razpisov oziroma pogodb o zaposlitvi se lahko posvetujete tudi z našo pravno službo.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) med drugim določa tudi pravice in obveznosti kandidatov za določeno delovno mesto. Skladno z njegovim 29. členom mora kandidat pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi delodajalca obvestiti o vseh njemu znanih okoliščinah, ki bi lahko na kakršenkoli način onemogočale ali omejevale njegovo izvrševanje obveznosti iz pogodbe. Dolžan je predložiti tudi vsa potrebna dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, za katerega kandidira.
Če pa je delavec v postopku izbire za delovno mesto navedel neresnične podatke, je to lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To je najhujša sankcija, ki lahko doleti delavca (110. člen ZDR-1).
