Poplave in spremljajoči dejavniki so prizadeli številne kraje po Sloveniji. Posledice tega pa so med drugim ukinitve javnega prevoza, poplavljene ceste, nedostopni kraji in zato za mnoge delavce, nezmožnost prihoda na delo. Gre za t.i. višjo silo. Nezmožnost prihoda na delo zaradi višje sile ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Kakšne pravice imajo delavci, ki so se znašli v takšnih situacijah?
Za individualni nasvet kako postopati kot delavec ali delodajalec v teh izrednih razmerah pokličite naše pravne strokovnjake na 01/6001-530 ali jim pišite na data@data.si.
Poplave in nezmožnost prihoda na delo
Višja sila pomeni »zunanji vzrok, neodvisen od volje in vpliva stranke, ki je nepričakovan in nenaden in se mu ob splošni skrbnosti ni bilo moč izogniti in ga odvrniti«. V kolikor so izpolnjeni vsi ti navedeni elementi oziroma pogoji, se stranka lahko reši objektivne odgovornosti. Gre za pravni standard, ki je urejen v Obligacijskem zakoniku (OZ). Poplave, potresi, zemeljski plazovi, požari in druge naravne nesreče, pa tudi nesreče kot so eksplozije in ekološke nesreče, se štejejo med primere višje sile.
Kako enostavno ustanoviti podjetje?
Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca. Vendar pa, za opravičeno odsotnost z dela delavca, je treba v vsakem konkretnem primeru presojati prisotnost vseh elementov višje sile.
Nezmožnost prihoda na delo zaradi višje sile – kako je urejeno v ZDR-1?
Nezmožnost prihoda na delo zaradi višje sile ureja ZDR-1, in sicer v šestem odstavku 137. člena. V primeru višje sile si delodajalec in delavec delita tveganje tako, da je delavec upravičen do nadomestila v višini polovice plače, do katere bi bil sicer upravičen, če bi delal.
Načrtujete odprtje s.p.? Pokličite na 01/600-1530!
Popoldanski s.p. vam lahko prinese dodatni zaslužek!
Poplave in nezmožnost prihoda na delo – glede nadomestila plače
ZDR-1 določa, da če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile (na primer poplave), je upravičen do nadomestila plače v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače. Minimalna plača za leto 2023 znaša 1.203,36 EUR.
Kaj določa pravilnik o letnem dopustu?
Nezmožnost prihoda na delo in obveznosti delavca
V 36. členu ZDR-1 je določeno, da mora delavec skladno z ZDR-1 obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. V konkretnem primeru to pomeni, da v kolikor nastopi nezmožnost prihoda na delo (npr. zaradi poplave), mora delavec delodajalca čim prej obvestiti o okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile.
Nezmožnost prihoda na delo in obveznosti delodajalca
Delodajalec je v primeru, ko nastopi opravičljiv razlog za nezmožnost prihoda na delo, delavcu izplačati nadomestilo. Uresničevanje te pravice delavca (odsotnosti v primeru višje sile), ne more biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec ne sme utrpeti niti drugih sankcij.
Nezmožnost prihoda na delo – druge možnosti
Delodajalec in delavec se lahko dogovorita za izrabo letnega dopusta. Vendar pa opozarjamo, da enostransko odrejanje dopusta delavcu v ta namen ni dopustno.
Za vsa dodatna vprašanja se lahko obrnete na naše pravne svetovalce. Zagotovo vam bodo znali svetovati. Pokličite nas na 01/600-1530 ali pa nam pišite na data@data.si. Za več pravnih in podjetniških nasvetov si oglejte naš Facebook ali LinkedIn, kjer redno objavljamo aktualne novice!
