Ocena tveganja in večja pomembnost določitve tveganj v novem korona-času!
Ocena tveganja je pomemben ukrep delodajalca za zmanjševanje tveganja za zdravje in varnost. V času epidemije COVID-19 je večina držav sveta uvedla številne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, vključno s tistimi ki vplivajo na delovna mesta. Kako kot delodajalec zmanjšati tveganja za okužbo na delovnem mestu?
Ocena tveganja kot oblika varovanja delavcev pred tveganji za zdravje in varnost
Epidemija SARS-COV-2, ki jo je Vlada Republike Slovenije podaljšala za 30 dni, je bila junija letos tudi formalno uvrščena v Direktivo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi bioloških dejavnikov.
- Direktiva določa minimalne zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za njihovo zdravje in varnost.
- Direktiva vključuje tudi preprečevanje tveganj, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu.
V vsakem podjetju se tako mora narediti ocena tveganja, ki ga predstavljajo biološki dejavniki. Vsako podjetje pa skladno s tem, kakšna je ocena tveganja, mora poskrbeti za delavce na različne načine.
Potrebujete pravni nasvet? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
Države članice EU so morale vsebino direktive umestiti v svoj pravni red do 24. novembra 2020. V Sloveniji je vsebina realizirana v Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu.
S spremembo direktive, ki jo je komisija 3. junija 2020 predlagala evropskemu parlamentu, je virus klasificiran v tretjo stopnjo nevarnosti.
Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021
Posodobljena ocena tveganja na delovnem mestu
Virus COVID-19 predstavlja novo nevarnost za zdravje delavcev tudi na delovnih mestih, zato mora delodajalec skladno z Zakonom o varnosti in zdravju (ZVZD-1) pri delu poskrbeti, da je opravljena ocena tveganja oziroma revizija obstoječe ocene tveganja.
Preberite tudi: Jubilejna nagrada
Ocena tveganja vključuje pregled, kakšna je nevarnost, ki jo predstavlja novi virus. Potrebno je določiti tudi ukrepe za zmanjšanje tveganja prenosa virusa med delavci na delovnem mestu na najnižjo možno raven.
Obveščanje in usposabljanje delavcev o splošnih in individualnih higienskih ukrepih, načinu dela v organizaciji in obnašanju na delovnem mestu se lahko izvaja na različne načine:
- preko zloženk,
- oglaševalskih desk,
- intraneta,
- množičnih medijev in
- drugih oblik komuniciranja.
Ocena tveganja: navodila za zagotavljanje varnih delovnih razmer
Navodila za zagotavljanje varnih delovnih razmer pridobijo delodajalci od svojih pogodbenih specialistov medicine dela. Ti morajo posredovati konkretna navodila za zagotavljanje delovnih razmer, ki bodo upoštevala vsa pravila preprečevanja okužbe z virusom COVID-19 na delu.
Ta obveznost je bila določena na podlagi sprejetega sklepa Strokovnega kolegija za medicino dela, prometa in športa in Strokovnega kolegija Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa.
V primeru kršitev zagotavljanja varnih delovnih razmer delodajalci tvegate, da vas prijavijo Inšpektoratu za delo.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Ocena tveganja: obveznost delodajalca povrniti škodo!
Če ocena tveganja v vašem podjetju ne bo narejena in ne boste spoštovali navodil za zagotavljanje varnih delovnih razmer, tvegate.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ima na podlagi ZZVZZ pravico zahtevati povrnitev škode od delodajalca v posebnih primerih. Takšen primer je podan, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.
Odškodnina, ki jo ima ZZZS pravico zahtevati, obsega stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil iz naslova bolniških nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje omenjeni zavod.
