Go to Top

Neizplačilo kriznega dodatka

Neizplačilo kriznega dodatka delavcem je prekršek, za katerega je predpisana visoka globa. Preverite kdo je upravičen do kriznega dodatka in kakšna kazen lahko doleti delodajalca, ki ga ne izplača.

PRIJAVA NA BREZPLAČNI WEBINAR

Delodajalci, niste prepričani kakšne pravne možnosti so vam na voljo v času epidemije koronavirusa? Vas zanima kako skladno z zakonom izvesti potrebne postopke? Niste prepričani, kako odmeriti dopust ali kolikšen regres izplačati delavcem? Vabljeni na naš novi webinar, kjer vam bo izkušena pravnica predstavila ukrepe delodajalca v času koronavirusa.

Informativni izračun plače

Neizplačilo kriznega dodatka je prekršek!

Neizplačilo kriznega dodatka je v zakonu opredeljeno kot prekršek. Prav tako zakon za neizplačilo kriznega dodatka predpisuje visoke globe. Delodajalci, ki ne izplačalo kriznega dodatka se v skladu z zakonom kaznujejo z globo od 3.000 do 20.000 evrov.

Če gre za manjšega delodajalca, ki zaposluje deset delavcev ali manj, znaša predpisana globa od 1.500 do 8.000 evrov. Za neizplačilo kriznega dodatka se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, in sicer z globo od 450 do 2.000 evrov.

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

Neizplačilo kriznega dodatka je še vedno aktualna tema!

V podjetju DATA d.o.o. smo izvedli anketo. Še vedno namreč prejemamo večje število vprašanj vezanih na neizplačilo kriznega dodatka. Naši bralci so izpostavili celo primere, kjer je na plačilni listi krizni dodatek obračunan, a ni bil izplačan! Preveriti smo želeli, koliko delavcev je prejelo krizni dodatek. Med vsemi tistimi, ki odgovorili je dobra polovica tistih, ki jim krizni dodatek še ni bil izplačan.

ZNESEK REGRESA 2020

Neizplačilo kriznega dodatka – pristojni organ za nadzor

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določbe glede obveznosti izplačila kriznega dodatka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Inšpektorat opravlja nadzor v okviru rednih pregledov ali na podlagi prijave, ki je lahko tudi anonimna. Tudi anonimne prijave je namreč inšpektorat dolžan obravnavati.

Neizplačilo kriznega dodatka lahko tako delavci prijavijo pristojnemu inšpektoratu, ki bo v skladu s pristojnostmi ustrezno ukrepal.

Kaj drugi korona paket prinaša delodajalcem?

Krizni dodatek po novem »megazakonu«

Potrebujete pomoč pri uveljavljanju pravic iz Mega zakona? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) med drugim določa tudi pravico delavcev do kriznega dodatka. Do kriznega dodatka so upravičeni delavci v zasebnem sektorju, ki v času epidemije (med 13. 3. in 31. 5. 2020) normalno opravljajo svoje delo. Izjema velja za delavce, katerih zadnja izplačana mesečna plača je presegla trikratnik minimalne plače.

Vam krizni dodatek kljub vsemu ni bil izplačan? Se sprašujete kakšne so sankcije za neizplačilo kriznega dodatka?

Izračun: KRIZNI DODATEK

Navedeni ukrep pa ne velja za delodajalce, ki:

  • so neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov,
  • opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in imajo več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,
  • so tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

Krizni dodatek za delavce, ki delajo je obvezen!

Višina kriznega dodatka

Krizni dodatek za meseca april in maj 2020 znaša 200 evrov, za mesec marec pa 118,18 evrov. Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela dodatka.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Pravica do regresa in čakanje na delo

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja