Metode amortizacije so pri davčni obravnavi pomembna odločitev družbe, saj vpliva na višino davčne osnove in posledično na davek od dobička. Enaka pravila veljajo tudi za samostojne podjetnike, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih stroškov (odhodkov). Potrebujete pomoč z davčnega področja? Za vsa vprašanja so vam na voljo naši izkušeni davčni svetovalci. Za termin svetovanja nas pokličite na 01/600 15 30 ali nam pišite na [email protected].
Kaj amortizacija sploh je?
Amortizacija predstavlja strošek v posameznem obračunskem obdobju. Znesek izračunamo iz nabavne vrednosti sredstva in določenega odstotka glede na pričakovano dobo koristnosti ali dobo gospodarne rabe sredstva. To je čas, v katerem sredstvo lahko deluje in čas uporabe ter čas ko se pridobiva gospodarske koristi iz njega (prihodki). Amortiziramo opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena osnovna sredstva (razen dobrega imena) in naložbene nepremičnine. Izračunan znesek povzroči znižanje poslovnega izida tekočega poslovnega leta. Ob začetku amortiziranja se določi metoda amortiziranja in letne amortizacijske stopnje. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, ko je razpoložljivo za uporabo. Med letom se obračunavajo začasni stroški amortizacije, končni obračun pa se izdela ob sestavi računovodskih izkazov za zunanje poročanje.
Normiranec sp – kaj morate vedeti?
Metode amortizacije po SRS2024 (Slovenski računovodski standardi)
Podjetje ali podjetnik se lahko na podlagi ocenjenega vzorca pojavljanja gospodarskih koristi posameznega sredstva odloča med spodnjimi metodami (1.19 SRS2024):
– metoda enakomernega časovnega amortiziranja;
– metoda padajočega amortiziranja (amortizacija je vsako leto manjša, ker se manjša osnova od katere se izračunava strošek);
– metoda proizvedenih enot (funkcionalno amortiziranje-izračuni temeljijo na pričakovani uporabi ali učinki sredstva).
Mikro in majhna podjetja ter podjetniki se v praksi običajno odločajo za uporabo metode amortizacije z enakomernim časovnim amortiziranjem, ker vzorca ni mogoče zanesljivo ugotoviti.
Najpogostejša uporaba metode amortizacije
Metoda enakomernega časovnega amortiziranja je kot rečeno najpogostejša. Gre za obračunavanja amortizacije glede na dobo koristnosti. Koristnost je odvisna od:
- pričakovanega fizičnega izrabljanja,
- pričakovanega tehničnega staranja,
- pričakovanega gospodarskega staranja,
- pričakovanih zakonskih, najemnih in drugih omejitev uporabe.
Upošteva se tista doba koristnosti, ki je najkrajša glede na posamezen dejavnik. Navedena metoda je prav tako edina davčno priznana. To pomeni, da v kolikor podjetja ali podjetniki uporabljajo druge metode amortizacije za poslovne namene, pri pripravi letnega davčnega obračuna obračunajo amortizacijo po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Razlika med »poslovnim« in »davčnim« obračunom amortizacije vpliva na davčno osnovo, saj jo lahko zvišuje ali znižuje.
Najvišja davčno priznana amortizacija
Skladno z določili Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) so predpisane tudi najvišje stopnje amortizacije (33. člen ZDDV-2). Podjetja in podjetniki, ki se odločijo za drugačne (višje ali nižje), morajo pred pripravo letnega davčnega poročila pripraviti še izračun stroška upoštevajoč te:
| vrsta investicije | letna stopnja amortizacije | doba koristnosti |
| gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami | 3% | 33,3 |
| dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin | 6% | 16,7 |
| opremo, vozila in mehanizacijo | 20% | 5 |
| dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti | 33,30% | 3 |
| računalniško, strojno in programsko, opremo | 50% | 2 |
| večletne nasade | 10% | 10 |
| osnovno čredo | 20% | 5 |
| druga vlaganja | 10% | 10 |
Razlika med poslovnim in davčno priznanim stroškom vpliva na davčno osnovo in davek v poslovnem letu.
Primer izračuna stroška preko davčno priznane metode amortizacije (zneski v evrih)
| »poslovna« amortizacija | izračunana najvišja davčno priznana amortizacija | davčno priznan strošek | razlika | |
| 1 leto | 10.000 | 20.000 | 10.000 | 0 |
| 2 leto | 17.000 | 20.000 | 17.000 | 0 |
| 3 leto | 31.000 | 20.000 | 20.000 | -11.000 |
| 4 leto | 25.000 | 20.000 | 20.000 | -5.000 |
| 5 leto | 10.000 | 20.000 | 10.000 | 0 |
| 6 leto | 7.000 | 0 | 23.000 | 16.000 |
| Skupaj | 100.000 | 100.000 | 100.000 | 0 |
V primeru je predstavljena situacija investicije v višini 100.000 evrov, kar predstavlja letni strošek (davčno priznan) 20.000 evrov (upoštevajoč stopnjo 20% in enakomerno časovno amortiziranje). Organizacija za poslovne namene uporablja metodo proizvedenih enot, zato prihaja do razlik v posameznem letu med najvišjo davčno dovoljeno amortizacijo in poslovno. Predstavljene razlike vplivajo na popravek davčne osnove v posameznem letu.
Osnovna sredstva kot material
Podjetja in podjetniki imajo možnost, da določena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 evrov, razporedijo med stroške materiala in jih ne obravnavajo kot dolgoročna sredstva. Posledično se tako poslovni izid kot davčna osnova nižata le v letu nabave in se ne porazdelijo na več let. Največkrat gre za drobni inventar, pisarniško drobno opremo, manjša orodja ipd.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju