Go to Top

Javna dela in krizni dodatek

Javna dela so posebna oblika zaposlitev. Javna dela so del aktivne politike za spodbujanje zaposlovanja. Izvajalci javnih del so lahko izvajalci v zasebnem sektorju ali pa  javnem sektorju. Javna dela financira Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Zaposleni, ki delajo preko javnih del, jim pripadajo tudi pravice po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), tako kot drugim delavcem. Kaj pa po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)? Ali delavcem, ki delajo javna dela, prav tako pripada mesečni krizni dodatek?

NOVO: BREZPLAČNI WEBINARJI

Ste podjetje z dolgoletno tradicijo pa vam je v času epidemije upadel promet? Ste komaj dobro začeli samostojno podjetniško pot in zaradi epidemije koronavirusa ne morete pričeti s poslovanjem v načrtovanem obsegu? Bi želeli kandidirati na javnem razpisu ali zgolj uveljavljati katerega izmed korona ukrepov, na primer subvencioniranje krajšega delovnega časa? Pišite nam na data@data.si!

Informativni izračun plače

Bi želeli tudi samo postati podjetnik? Lahko se prijavite na katerega izmed naših brezplačnih webinarjev, kjer bodo naši podjetniški svetovalci odgovarjali na vaša vprašanja glede registracije podjetja (s.p. in d.o.o.) ter vam dali nasvet kako svoj hobi spremenite v posel. Delodajalci pa se lahko na webinarju seznanite tudi z vsemi pravnimi možnostmi, ki jih imate v času koronavirusa.

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

Ali poznate vsebino novega interventnega zakona? Pokličite ter se dogovorite za svetovanje!

Potrebujete zanesljiv računovodski servis

Sabina Dimnik, DataSabina Dimnik, Data

S strani naše bralke smo prejeli vprašanje: »Če je obvezno izplačilo kriznega dodatka za vse ki delajo, zakaj potem tega dodatka ne dobimo tisti, ki delamo preko javnih del?« Glede na to, da je takšnih vprašanj zadnje čase vedno več, smo se odločili, da to pojasnimo v tem članku.

ZNESEK REGRESA 2020

Javna dela – ste upravičeni do kriznega dodatka?

Drugi odstavek 33. člena ZIUZEOP določa upravičenost do kriznega dodatka. Določeno je, da delodajalci, ki so oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem odstavku 33. člena ZIUZEOP vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov. Delodajalci v zasebnem sektorju se temu ukrepu ne morejo odpovedati, saj se oprostitev prispevkov opravi na podlagi samega interventnega zakona.

SUBVENCIONIRANJE KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA 

Javna dela in krizni dodatek?

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje financira sredstva za plače javnih del in je na seznamu neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov. Ta sredstva prejmejo s strani Zavoda izvajalci javnih del v zasebnem sektorju ali pa  javnem sektorju. Glede na to, da se Zavod uvršča na seznam neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, je zato potrebno glede kriznega dodatka  upoštevati določilo petega odstavka 33. člena ZIUZEOP. Ta določa, da neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, niso upravičeni do ukrepov iz 33. člena ZIUZEOP. Posledično tako izvajalci javnih del v zasebnem sektorju ali pa javnem sektorju do oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso upravičeni. S tem posledično niso upravičeni do kriznega dodatka njihovi zaposleni, ki delajo javna dela.

 

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na data@data.si.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja