Izstop družbenika
Izstop družbenika iz d.o.o. je lahko prostovoljen, lahko pa gre tudi za t.i. izključitev družbenika. Na kak način se lahko uredi izstop družbenika iz d.o.o.?
Ustanovitev podjetja na DATI je hitra in enostavna!
Ustanovitev d.o.o. z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti
Če ne gre za enoosebni d.o.o., družbo z omejeno odgovornostjo oz. d.o.o. ustanovi več družbenikov, ki želijo v podjetju opravljati gospodarsko dejavnost. Družbeniki pridobijo nekatere pravice in obveznosti, med drugim tudi pravico do upravljanja ter pravico do izplačila dobička. Prav tako pa imajo obveznosti, kot so na primer upoštevanje veljavno sprejetih sklepov družbe, ravnanje v korist družbe itd. Kaj pa v primeru, da se družbenik odloči za izstop družbenika iz d.o.o.?
Z našim kalkulatorjem lahko pretvorite bruto plačo v neto!
Dva načina za izstop družbenika iz d.o.o.
Status družbenika v d.o.o. je prostovoljen. To pomeni, da lahko družbenik iz družbe kadarkoli izstopi. A pri tem je potrebno upoštevati proceduro, ki jo predvidevata zakon in družbena pogodba. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) omogoča dve obliki za izstop družbenika iz d.o.o. In sicer izstop družbenika na podlagi uresničevanja pravice iz družbene pogodbe ter izstop na osnovi tožbe družbenika. Možna pa je tudi izključitev družbenika iz družbe. Do te lahko pride v primerih, če bi družbenik močno kršil pravila družbene pogodbe ali pa bi družbi povzročal škodo. Tudi glede izključitve družbenika sta možni dve obliki:
- Izključitev družbenika na osnovi predpisane procedure v družbeni pogodbi ali
- izključitev družbenika na osnovi tožbe drugega družbenika za izključitev.
Preberite tudi – Kilometrina 2022, kaj se je spremenilo?
»Popoldanca« lahko odprete ob redni zaposlitvi!
Izstop družbenika – pogoje, postopek in posledice lahko določi družbena pogodba
V družbeni pogodbi so lahko določeni pogoji, postopek in posledice za izstop družbenika (ali izključitve). Lahko pa izstop družbenika, ta zahteva tudi s tožbo od družbe, in sicer, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikove pravice do izstopa, če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti. Izstop družbenika oz. v tem primeru izključitev družbenika lahko s tožbo zahteva(jo) tudi drug(i) družbenik(i) iz družbe. Tudi to seveda ob utemeljenih razlogih. Zlasti, če drug družbeniki povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov ter če tudi sicer grobo krši pogodbo.
Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se izplača?
Izstop družbenika in poslovni delež ter ostale pravice
Ko je postopek za izstop družbenika končan, s tem preneha tudi poslovni delež tega družbenika ter vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. To pomeni določene obveznosti drugih družbenikov. Ti morajo namreč v treh mesecih po izstopu sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala. Potem ko je izstop družbenika končan, ima družbenik, ki je izstopil iz družbe tudi pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu (to vrednost mu mora družba izplačati najkasneje v treh leti od dneva izstopa z določenimi obrestmi). V kolikor je družbenik vložil stvarni vložek lahko namesto izplačila zahteva vrnitev stvari in pravic, ki so bile predmet stvarnega vložka, če vrednost teh stvari ali pravic ne presega ocenjene vrednosti poslovnega deleža – a ne prej kot v treh mesecih po izstopu. Je izstop družbenika tema, ki bi zanimala tudi vas? Ali pa imate druga vprašanja glede gospodarskega prava? Dogovorite se za termin plačljivega strokovnega svetovanja z našimi pravnimi svetovalci! Pokličete lahko na 01/600-1530 ali pa nam pišete na [email protected].
