Delovni čas poslovodij se od 24. aprila 2025 dalje ne bo več beležil, kar pomeni pomembno spremembo v kadrovskih postopkih in razbremenitev za številna slovenska podjetja. Novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B) je prinesla prelomnico, saj za poslovodne osebe evidenca delovnega časa ne bo več zakonsko obvezna. Preberite kaj ta sprememba pomeni za delodajalce in poslovodne osebe v praksi. Mimogrede, bi radi stopili na podjetniško pot in ustanovili podjetje? Rezervirajte brezplačen termin na DATA točki. Kontaktirajte nas na 01 600 15 30 ali na data@data.si.
Kaj pomeni odprava obveznosti beleženja delovnega časa poslovodij?
Z novelo ZEPDSV-A z dne 21. 4. 2023 je bilo določeno, da je delodajalec dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa tudi za poslovodne osebe. V praksi je to pomenilo, da je moral delodajalec slediti njihovemu delovnemu času, čeprav si ga te osebe pogosto razporejajo same glede na naravo dela. Z uveljavitvijo novele ZEPDSV-B se za poslovodne osebe odpravlja obveznost vodenja evidence delovnega časa. To velja tako za osebe, ki so poslovodne osebe na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi za tiste, ki so imenovane. Ključna sprememba temelji na posebnem položaju poslovodij, ki si zaradi narave svojega dela pogosto samostojno razporejajo čas in so odgovorne za organizacijo svojih nalog.
Delovni čas poslovodij omogoča večjo fleksibilnost in samostojnost
Delovni čas poslovodij je bil že po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 73. členu prepoznan kot poseben segment. Poslovodne osebe pogosto delujejo zunaj običajnih urnikov – njihovo delo je povezano z nepredvidljivimi situacijami, odločanjem v realnem času in visokim nivojem odgovornosti. Z odpravo obveznosti beleženja se ta fleksibilnost še dodatno utrjuje. Zato je bila odprava obveznosti beleženja delovnega časa v tem segmentu logična poteza in razbremenitev tako za delodajalce kot za same poslovodne osebe.
Kako naj podjetja po novem upravljajo delovni čas poslovodij?
Od 24. aprila 2025 dalje bodo delodajalci lahko prenehali z vodenjem evidence delovnega časa za poslovodne osebe. To pomeni manj administracije in več prilagodljivosti. Vsekakor pa sprememba ne pomeni, da se delovni čas poslovodnih oseb ne spremlja več v nobeni obliki. V primeru, da si delodajalec in poslovodna oseba to želita, lahko kljub temu interno evidentirata delovni čas za boljši pregled nad delovno obremenitvijo ali za potrebe organizacije.
Normiranec sp – kaj morate vedeti?
Čeprav se evidenca delovnega časa zanje ne bo več vodila, pa je pomembno, da podjetja še naprej, skladno z ostalimi določbami delovne zakonodaje, zagotavljajo transparentno in zakonito upravljanje kadrovskih evidenc. V primeru morebitnih dilem v zvezi z novo zakonodajo, se dogovorite za termin plačljivega strokovnega svetovanja z našimi pravnimi svetovalci. Pokličite na 01 600 15 30 ali nam pišete na data@data.si.
