Delovna razmerja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje kot razmerja med delavci in delodajalci, kjer se delavci prostovoljno vključijo v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo. osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Potrebujete pravni nasvet s področja delovne zakonodaje? Obrnite se na naše izkušene pravne svetovalce. Pokličite nas na 01/600 15 30 ali nam pišite na [email protected].
Delovna razmerja – kdaj gre za delovno razmerje?
Za delovna razmerja je izkazano, ko so izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja, kar pomeni, da se delo ne more opravljati na podlagi pogodb civilnega prava temveč zgolj na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Prikrita delovna razmerja
Za prikrita delovna razmerja gre v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kakršno je v resnici, za namenom prikritega razmerja pa je običajno manjša zaščita šibkejše stranke in izogibanje plačila davkov in prispevkov s strani prikritega delodajalca. V praksi se kot pogodbena razmerja, ki predstavljajo prikrita delovna razmerja pojavljajo predvsem podjemna pogodba oziroma pogodba o delu, poslovno sodelovanje s samozaposleno osebo (s.p.), ter dijaško in študentsko delo.
Dokazovanje obstoja delovnega razmerja v primeru študenta
Sodna praksa pozna tudi kar nekaj primerov, kjer je študent, ki je opravljal delo preko študentskega servisa dokazoval obstoj delovnega razmerja. Sodišče je v takšnih primerih odločilo, da obstajajo delovna razmerja, če gre za namen pogodbenih odnosov. Temu je sodilo tako saj ima delo preko napotnice elemente zaposlitve za določen čas. Dalje je sodišče v praksi potrdilo, da je izkazan obstoj delovnega razmerja, kadar gre za kontinuirano opravljanje dela. Tako je tudi kadar je obseg dela, ki ga opravlja študent, primerljiv z obsegom, ki ga opravlja redno zaposleni. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju ter študentskega dela sta predvsem čas opravljanja dela in sama narava dela.
Gre lahko za delovna razmerja pri s.p.-jih?
Delodajalci čedalje pogosteje zaposlujejo kandidate na s.p. – ta termin je uporabljen v pogovornem jeziku. Zakon takšnega poimenovanja ne pozna, saj gre v resnici za prikrita delovna razmerja. Če s.p. dela zgolj za eno stranko, od katere dobiva plačilo, gre več kot očitno za delovno razmerje. To je posebej očitno če možnosti dela še v prostorih te ene stranke, S.p. je v takšnem primeru tudi v slabšem položaju, saj si mora kot formalno samozaposleni plačevati prispevke in davke, medtem ko bi v delovnem razmerju ti stroški odpadli na delodajalca.
Kako uveljavljati obstoj delovnega razmerja
Če menite, da ste v prikritem delovnem razmerju, lahko od delodajalca zahtevate, da odpravi storjeno kršitev. Zahtevate lahko tudi da z vami sklene pogodbo o zaposlitvi. Če delodajalec na vaš poziv ne odgovori, pa lahko v roku 30 dni zahtevate sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Seveda lahko vsako takšno kršitev prijavite neposredno na Inšpektorat RS za delo.
Razmišljate o vstopu na podjetniško pot? Na DATI lahko opravite odprtje d.o.o., s.p. ali popoldanskega s.p. Za termin registracije nas pokličite na 01/600 15 30 ali nam pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju