Go to Top

Komu pripada nadomestilo za ločeno življenje, komu terenski dodatek?

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.

SPIRIT Slovenija, javna agencija Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Evropski sklad za regionalni razvoj

Večkrat smo že pisali o povračilu stroškov iz delovnega razmerja (npr. višine dnevnic za službeno potovanje doma in v tujini), ista uredba pa določa tudi višine za terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje in jubilejno nagrado. Veste, v katerem primeru to delavcu pripada?

izobraževanje

Potni nalogi

Ali ima podjetje lahko službeno vozilo in katere stroške si lahko uveljavlja?

Več informacij

Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja določa, kaj je in komu pripadajo terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje in jubilejna nagrada.

Terenski dodatek

Terenski dodatek je povračilo stroškov za delo na terenu. Ne določa ga Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), temveč kolektivne pogodbe. Ta se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je izplačan delavcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca. V primeru, da delodajalec takšnemu delavcu na terenu zagotovi prehrano in prenočevanje, se ta ne všteva v osnovo do 4,49 evra na dan.

Prijava na izobraževanje

nadomestilo za ločeno življenjeNadomestilo za ločeno življenje

Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino, ter zato zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine, do višine 334 evrov na mesec. To velja za družine, ki imajo otroke, stare do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta starosti oziroma največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola.

Jubilejna nagrada

Izplačila in pogojev v zvezi z jubilejnimi nagradami ne določa ZDR-1, temveč je to urejeno v posameznih kolektivnih pogodbah, aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi. Za izplačilo jubilejne nagrade pa je ključnega pomena izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice do izplačila. Gre namreč za nagrado, s katero se nagradi zaposlenega delavca za dolgoletno lojalnost delodajalcu.

Prijava na izobraževanje

Jubilejna nagrada lahko delavcu pripada ali za skupno delovno dobo ali pa za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva do višin:

  • 460 evrov za 10 let delovne dobe,
  • 689 evrov za 20 let delovne dobe,
  • 919 evrov za 30 let delovne dobe,
  • 919 evrov za 40 let delovne dobe.

Odpravnina ob upokojitvi

Odpravnina ob upokojitvi se do višine 4.063 evrov ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Prijava na izobraževanje

Delodajalec mora delavcu, ki se upokojuje in je bil pri njemu zaposlen najmanj pet let, po ZDR-1 izplačati odpravnino ali v višini dveh povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece ali pa v višini dveh povprečnih mesečnih plač za zadnje tri mesece, če je slednje za delavca ugodneje. V obeh primerih hkrati velja, da je nedavčen in s prispevki neobremenjen le tisti del odpravnine, ki ne presega že omenjenega zneska 4.063. Več

Solidarnostna pomoč

Solidarnostna pomoč pripada delavcu ali njegovemu družinskemu članu, in sicer:

  • v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višine 3.443 evrov;
  • v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252 evrov.

Kako je s plačilom vajencem?

Vajeništvo se poskusno začne  uvajati v šolskem letu 2017/2018. Za prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer: oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Uredba pa sicer določa plačila vajencem za obvezno praktično delo; ta se ne všteva v davčno osnovo dohodka glede na letnik šolanja:

  • 84 evrov na mesec za 1. letnik;
  • 126 eurov na mesec za 2. letnik;
  • 167 eurov na mesec za 3. letnik;
  • 167 eurov na mesec za 4. letnik.

Podrobneje si preberite v: Sprejet je predlog Zakona o vajeništvu; izvajanje že z naslednjim šolskim letom

Prijava na izobraževanje

Komentarjev (3)

  • bosna 21. Februarja 2017 - 4:39 Odgovori

    Imaju li tujci prava na to, posto nigdje ne pripadaju

  • Andrej Grzin 15. maja 2017 - 18:35 Odgovori

    Pozdravljeni. Men pa zanima ce delodajalec noce izplacati dodatka za loceno zivljenje kaj pa takrat??? Pa ce ga lahko uveljavljam za nazaj??? Pa ce mi seveda pripada ker imam izvenzakonskega otroka in ne zivim z druzino??? L.p

    • Dominika Ahačič 16. maja 2017 - 8:50 Odgovori

      Spoštovani,

      zahvaljujemo se vam za vaša vprašanja. Če menite, da vam delodajalec krši kakšno pravico iz delovnega razmerja, se lahko obrnete na Inšpektorat RS za delo. Glede ostalih vaših vprašanj pa vam lahko ponudimo svetovanje pri naši pravnici. Za ponudbo nam pišite na data@data.si ali nas pokličite na 01/6001-530.

      Lep pozdrav,
      DATA d. o. o.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja