Izvršba na regres zna biti neprijeten udarec za zaposlenega. V poletnih mesecih marsikdo z nestrpnostjo pričakuje regres, ki je pogosto ključni vir financiranja letnega dopusta. A žal ni vedno tako brezskrbno – številni zaposleni so presenečeni, ko ugotovijo, da je bil njihov regres zarubljen. Ste prejeli nižji regres ali celo ostali brez njega? Ne čakajte – kontaktirajte pravne svetovalce podjetja DATA na 01 600 15 30 ali pišite na data@data.si in preverite svoje pravice.
Termin za registracijo podjetja
Kaj je regres?
Regres za letni dopust je zakonsko določeno izplačilo, ki ga mora delodajalec enkrat letno izplačati delavcu najmanj v višini minimalne plače. V letu 2025 ta znaša 1.277,72 evra, kar pomeni, da je to tudi minimalni znesek regresa za leto 2025.
Izvršba na regres – kdaj in kako pride do nje?
Da. Izvršba na regres je pravno dovoljena, saj se regres po 37. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje kot dohodek iz delovnega razmerja. Gre za prejemek, ki ima ravno tako kot plača naravo stalnega denarnega prejemka. Poleg regresa se v izvršbi najpogosteje seže tudi na nadomestilo plače in vsako drugo plačilo za opravljeno delo, provizije, jubilejno nagrado, odpravnino, solidarnostno pomoč, povračilo stroškov v zvezi z delom, dodatke za nočno delo, delo v nedeljo in delo ob praznikih, nagrade ob uspešnosti podjetja, itd.
Zato se izvršba na regres obravnava enako kot izvršba na plačo delavca in druge denarne prejemke delavca.
Kakšne so omejitve pri izvršbi – koliko največ se lahko zarubi od delavčevega prejemka?
Delodajalec mora upoštevati omejitve iz 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki veljajo za vsak posamezen mesec. To pomeni, da se mora vsak mesec posebej presojati, kolikšen del delavčevega prejemka je lahko predmet izvršbe.
Načeloma velja, da se lahko zarubi do dve tretjini prejemkov, vendar mora delavcu ostati najmanj:
| Vrsta terjatve | Delež prejemka, ki ostane delavcu | Maksimalni delež, ki se lahko zarubi |
|---|---|---|
| Navadna terjatev | 76 % minimalne plače | Do 2/3 celotnega prejemka |
| Privilegirana terjatev | 50 % minimalne plače | Do 2/3 celotnega prejemka |
To pomeni, da je potrebno v zvezi s tem katero omejitev iz 102. člena ZIZ upoštevati na mesečni ravni (2/3 ali 76% minimalne plače, ko gre za navadne terjatve oz 50 % minimalne plače, ko gre za privilegirane) presojati glede na višino prejetih prejemkov delavca v vsakem posameznem mesecu. Merilo 76% minimalne plače (oz. 50 % minimalne plače) pride v poštev le v kolikor je 1/3 prejemkov, ki morajo delavcu ostati, nižja od 76 % (oz. 50%) minimalne plače.
Pravilo o zasegu dveh tretjin se nanaša na dolžnike, katerih prejemki presegajo določen znesek (npr. je v istem mesecu prejel poleg plače še regres), zato mora delodajalec upoštevati ta višji delež. Pri njih je namreč možen večji zaseg (dve tretjini). Izvršba na regres tako lahko bistveno vpliva na višino prejemkov, ki delavcu v mesecu ostanejo. Če se pri izvrševanju sklepa o izvršbi, pravilo o zasegu dveh tretjin ne upošteva, se napaka v postopku lahko graja z zahtevo za odpravo nepravilnosti.
Katera pravila omejujejo izvršbo in kaj mora delodajalec paziti?
Pri izvedbi izvršbe mora delodajalec vsak mesec posebej presojati višino skupnih prejemkov in izračunati, kolikšen delež lahko zarubi. Če ni upoštevano pravilo o najmanjšem dovoljenem znesku, ki mora ostati zaposlenemu, se lahko vloži zahteva za odpravo nepravilnosti pri izvršbi.
Zaradi kompleksnosti pravil velja: višina zarubljenega zneska je odvisna od vrste terjatve, višine celotnega prejemka in trenutne višine minimalne plače (ta v letu 2025 znaša 1.277,72 evra).
Tako se regres za letni dopust rubi skupaj z ostalimi dohodki iz delovnega razmerja (plačo, nadomestilom plače, povračili stroškov v zvezi z delom itd.), oziroma se všteva v maso prihodkov iz delovnega razmerja v tekočem mesecu, ki se rubijo skladno z zgoraj navedenimi omejitvami.
Potrebujete pomoč pri razumevanju, kako poteka izvršba na regres?
Če vas zanima, kako se pravilno izračuna izvršba na regres, ali menite, da je bila rubitev izvedena nepravilno, vam lahko z informacijami in pravno podporo pomagajo pravni strokovnjaki podjetja DATA. Pokličite nas na telefonsko številko 01 600 15 30, pišite na data@data.si in rezervirajte plačljiv termin za pravno svetovanje.