Nezmožnost zagotavljanja dela je poslovni razlog, ki je na strani delodajalca. V kolikor delodajalec začasno ne more delavcem zagotavljati dela, zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) omogoča uporabo instituta začasnega prenehanja potreb po delu delavca iz poslovnega razloga.
V Sloveniji smo v zadnjem času se z omenjenim institutom pogosto seznanjali, predvsem pa so se ga delodajalci tudi poslužili. Namreč zaradi »korona situacije« je moral marsikateri delodajalec začasno zapreti svoja vrata ali pa se je njegovo poslovanje občutno zmanjšalo. Slednje je pripeljalo do tega, da se je zmanjšalo delo njegovih zaposlenih, za kar je bil delodajalec primoran reševati nastalo situacijo z ukrepom »začasno čakanje na delo doma«. Čeprav je institut nezmožnost zagotavljanja dela preventivni ukrep delodajalca, pa ga je možno uporabiti le začasno! V nadaljevanju članka preverite na kakšen rok je potrebno pri tem pravnem institutu paziti.
Pokličite naše pravnike na 01 6001 528 ali nam pišite na [email protected] in se dogovorite za pravno ali davčno svetovanje ter preverite kakšni so pogoji za napotitev delavca na čakanje na delo.
UKREPI DELODAJALCA V ČASU KORONAVIRUSA
Nezmožnost zagotavljanja dela oz. »začasno čakanje na delo doma«
Ukrep »začasno čakanje na delo doma« oz začasna nezmožnost zagotavljanja dela je možen, v kolikor ne gre za trajno prenehanje potreb po delu delavca iz poslovnih razlogov. V slednjem primeru bi šlo namreč za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Delodajalci, potrebujete pomoč pri urejanju delovno-pravnih razmerij? Pošljite povpraševanje!
Anja Gašperlin, univ. dipl. prav., Data
- da gre za poslovni razlog, ki je na strani delodajalca,
- da je ta ukrep namenjen ohranitvi delavčeve zaposlitve in
- da je uporaba tega instituta možna le, če začasno prenehanje potreb po delu delavca traja šest mesec ali manj v posameznem koledarskem letu.
MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO
Kljub temu, da so bili sprejeti interventni zakoni, ki so urejali oziroma urejajo ukrep nezmožnost zagotavljanja dela, pa je potrebno upoštevati osnovna določila ZDR-1. Namreč interventni zakon ne ureja v celoti tega pravnega instituta, zato je potrebno pri tem upoštevati še določila ZDR-1. Tako tudi določila o določenih rokih – rokih kot je določen za začasno čakanje na delo doma. Zato delodajalci, ki ste se poslužili tega ukrepa, pazite na to, da začasna nezmožnost zagotavljanja dela traja najdlje 6 mesecev v koledarskem letu. Delodajalec pa lahko po preteku tega obdobja (ali že prej) delavca odpusti iz poslovnih razlogov. Pri tem opozarjamo, da v kolikor ste uveljavljali nadomestilo po interventnem zakonu, tega ne smete odpustiti v obdobju prejemanja nadomestila plače.
Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
