Go to Top

Zakon o kmetijstvu: občasno delo

Zakon o kmetijstvu se je sicer spremenil aprila. Od 1. julija pa se uporabljajo določbe, ki se nanašajo na začasno ali občasno delo v kmetijstvu.

Zakon o kmetijstvuZakon o kmetijstvu uvaja možnost začasnega ali občasnega dela v sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu in zelenjadarstvu. Nova oblika dela bo omogočila opravljanje tistih del v kmetijstvu, ki po svoji naravi trajajo kratek čas in se jih opravlja občasno. Zakon definira najdaljšo dolžino trajanja začasnega dela. Ta znaša 120 dni za delodajalca in 90 dni za delavca.

Novela tudi določa, da bodo naročniki morali zaradi izvajanja nadzora delovnih inšpektorjev voditi dnevno evidenco. O obliki in vsebini evidence smo že pisali. Zakon o kmetijstvu torej odslej omogoča zaposlovanje na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu. To velja za dela, za katera je značilen izrazito povečan obseg potrebe po delovni sili v določenem obdobju oziroma sezoni.

Namesto podjemne pogodbe pogodba o zaposlitvi

Doslej so kmetje delavce za sezonska dela najpogosteje najemali prek podjemne pogodbe. Delo po novi pogodbi o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu ima lahko elemente delovnega razmerja. Kljub temu pa se šteje, da gre za civilno pogodbo. Naročniki začasnega ali občasnega dela so lahko kmetje in kmetijska podjetja, ali pa samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo katero izmed navedenih dejavnosti.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji. Kaj se lahko opravlja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji?

Pri sklepanju pogodb za delo vam lahko pomagamo s pravnim svetovanjem. Pokličite nas na 01 600 15 30 ali pa nam pišite na [email protected]

Zakon o kmetijstvu določa tudi urno postavko

Zakon o kmetijstvu določa tudi urno postavko, ki ne sme biti nižja od 4,79 evra bruto, delo pa mora biti urejeno s pogodbami civilnega prava. Naročnik dela je delavcu dolžan izplačati plačilo za opravljeno delo v 15 dneh po opravljenem delu, oziroma če je pogodba sklenjena za več kot mesec dni, do 15. v mesecu za pretekli mesec. Delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu se šteje kot delo v okviru drugega pravnega razmerja. Zanj je naročnik oziroma delodajalec dolžan delavca vključiti v obvezna socialna zavarovanja.

Nova oblika dela naj bi v kmetijstvu zmanjšala delo na črno, brezposelnim omogočila delo vsaj krajši čas in zmanjšala ekonomsko odvisnost od prejemanja denarnega nadomestila. Naročnikom dela pa se omogoča najem dodatne delovne sile, ki bo v kratkem časovnem obdobju opravila določeno fazo pridelave.

Pri tem ni nobene omejitve, koliko delavcev lahko omenjenih 120 dni v letu dela pri posameznem kmetu oziroma delodajalcu. Prav tako lahko tudi posamezen delavec dela na enem ali več kmetijskih gospodarstev. Pri čemer je treba upoštevati določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) glede delovnega časa, odmorov in počitkov.

Tretjina “sezoncev” so bili tujci

V sadjarstvu je bilo denimo leta 2015 po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije redno zaposlenih približno 300 delavcev. Za namene sezonskega dela so sadjarska podjetja sklenila podjemno pogodbo s približno 800 osebami. Od tega je bila tretjina delavcev tujih državljanov. Prevladovali so Romuni, Bolgari, pa tudi državljani Srbije, Bosne in Hercegovine ter Moldavije.

>>> Bi se radi ukvarjali s tistim, kar vas res veseli? Pozanimajte se, kakšne so prednosti in slabosti samozaposlitve, in brezplačno opravite postopek za ustanovitev podjetja na VEM točki DATA.

Finančne in organizacijske prednosti ter slabosti samozaposlitve.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja