Sorazmerni del dopusta – če se delavec zaposli med koledarskim letom, ima v tem letu po zakonu pravico do ene dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. Kaj to pomeni v praksi? Imate tudi vi vprašanja glede letnega dopusta? Bi mogoče potrebovali pomoč pri pripravi odmere za letni dopust? V podjetju je priporočljivo imeti tudi interni pravilnik o letnem dopustu! Pri vsem tem vam lahko pomagajo naši pravni svetovalci! Za ponudbo plačljivega svetovanja nas pokličite na 01 600 15 30 ali nam pišite na data@data.si.
Kako odmeriti sorazmerni del dopusta?
Nekaterim delodajalcem težave povzroča odmera dopusta, ko gre za sorazmerni del dopusta. V skladu s 161. členom ZDR-1 ima delavec, ki sklene delovno razmerje med koledarskim letom (ali pa mu delovno razmerje med koledarskim letom preneha) pravico do dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da delavec za vsak polni mesec dela pridobi dvanajstino dopusta, ki bi ga pridobil, če bi pri istem delodajalcu delal celo koledarsko leto.
Izračun za sorazmerni del dopusta – primer 1
Poglejmo primer izračuna za sorazmerni del dopusta. Delavec je z delodajalcem sklenil delovno razmerje s 1.9. Če bi bil pri njem zaposlen celo koledarsko leto, bi mu pripadalo 23 dni dopusta. Ker bo delavec v tem primeru v tem koledarskem letu zaposlen le štiri mesece, mu pripada sorazmerni del dopusta. To je 4/12 oz. 1/3.
Sorazmerni del dopusta se izračuna po spodnji »formuli«:
Sorazmerni del dopusta oz. število dni = (celotni letni dopust : 12) x število dopolnjenih mesecev zaposlitve pri delodajalcu
V zgornjem primeru bi to pomenilo naslednje: (23:12) x 4 = 7,66
To pomeni, da je sorazmerni del dopusta v tem primeru 8 dni. Velja namreč, da se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta. V našem primeru bi tako bil sorazmerni del dopusta, ki bi se pri delodajalcu zaposlil s 1.9., osem dni.
Izračun za sorazmerni del dopusta – primer 2
V drugem primeru pa predpostavljamo, da je bil delavec pri prejšnjem delodajalcu zaposlen od 1.1. do 15.5., pri novem pa od 16.5. do 31.12. Tako pri starem kot pri novem delodajalcu bi delavcu pripadalo 23 dni letnega dopusta.
Pri starem delodajalcu delavcu pripada sorazmerni del dopusta za štiri dopolnjene mesece zaposlitve, se pravi 4/12 celotnega letnega dopusta.
Sorazmerni del dopusta = (23:12) x 4 = 7,66 = 8 dni
Pri novem delodajalcu pripada delavcu 7/12 letnega dopusta, to pomeni:
Sorazmerni del dopusta = (23:12) x 7 = 13,42 = 13 dni
Potrebujete izkušen računovodski servis?
V tem primeru lahko tako vidimo, da bi delavcu zaradi zamenjave delodajalca med mesecem (in ne 1. v mesecu) namesto 23 dni letnega dopusta pripadalo le 21 dni. Se pravi namesto 12/12 bi mu pripadalo 11/12. ZDR-1 še določa, da, če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovorite drugače. V primeru vprašanj glede dopusta ali ostalih področij delovnega prava, pa lahko za plačljivo svetovanje pokličete naše pravne svetovalce po telefonu na 01 600 15 30 ali e-mailu na data@data.si.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju