Prekarno delo lahko ima negativne posledice tudi za delodajalca
Prekarno delo predstavlja obliko dela, ko delavec ni zaposlen po pogodbi o zaposlitvi, ampak dela na podlagi drugih pravnih oblik. Zajema predvsem kratkotrajno in občasno delovno aktivnost.
Posledice prekarnega dela
Potrebujete računovodsko svetovanje? Pošljite povpraševanje!
Sabina Dimnik, Data
V večini primerov delavci, ki opravljajo prekarno delo, nimajo zagotovljenega zadostnega plačila, nimajo pravice do plačanega dopusta in regresa, malice, povračila stroškov za prevoz in nimajo možnosti najema kredita. Hkrati imajo zelo šibko socialno varnost, saj ne dobijo plačanih prispevkov, kot jih delodajalec plačuje delavcem v delovnem razmerju.
Delavcu, ki ga nenehno spremlja skrb, če bo zaslužil dovolj, veliko časa nameni iskanju druge zaposlitve. Hkrati pa se težje identificira s podjetjem, kar vpliva na odnose v podjetju in posledično tudi produktivnost.
Preberite tudi: Dodatek za delovno dobo
Prekarno delo ali zaposlitev?
V Sloveniji se je v zadnjem času močno povečal delež oseb, ki opravljajo delo z elementi delovnega razmerja. A tega slovenska zakonodaja ne dovoljuje. Zakon o delovnih razmerjih namreč v trinajstem členu jasno določa, da delavec ne sme opravljati dela po pogodbi o delu, če izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
Delavec lahko delodajalca prijavi za prekarno delo
V primeru, da ima delo, ki ga prekarni delavec opravlja, vse znake delovnega razmerja, ima možnost, da uveljavlja obstoj delovnega razmerja. Če se tako delo opravlja preko drugih pogodb, je delodajalec v prekršku.
Delavec lahko kršitve delovnopravne zakonodaje prijavi Inšpektoratu RS za delo. Obstoj delovnega razmerja lahko ugotovi zgolj sodišče na podlagi vložene tožbe.
Ostanite na tekočem: Prijavite se na e-novice
Kdaj delodajalca doleti globa ko inšpekcija ugotovi, da gre za prekarno delo
Inšpektor bo zaposlitev prekarnega delavca odredil, če bo ugotovil, da delavec prek pogodbe civilnega prava delo opravlja pod enakimi pogoji kot redno zaposleni. Pogodbo mora delodajalec delavcu izročiti v roku treh delovnih dni po tem, ko mu inšpektor vroči odločbo. Če delodajalec takšnega delavca kljub odredbi inšpektorja še vedno ne zaposli, mu grozi kazen od 4500 do 20.000 evrov.
