Prazniki in nedelje so dela prosti dnevi
Prazniki in nedelje v Republiki Sloveniji so dela prosti dnevi, z izjemo nekaterih, ki niso prosti dnevi, kot npr. dan Rudolfa Maistra. Državni prazniki in dela prosti dnevi v Sloveniji so tisti prazniki in dnevi, ki so predpisani z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD). Nedelja v Sloveniji ni splošno veljaven dela prost dan.
Večina se razveseli praznikov oziroma dela prostih dni, saj to za večino pomeni počitek ter posvetitev svojim osebnim stvarem. So pa nekatera dela, ki se zaradi proizvodnega procesa izvajajo neprekinjeno. Ali pa narava dela zahteva izvajanje za praznike oziroma tudi v nedeljo. Zato nekatere delavce pogodba o zaposlitvi zavezuje, da delo opravljajo tudi na dan praznika oziroma v nedeljo.
Potrebujete pomoč pri sestavljanju pogodb o zaposlitvi? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Tako delo se smatra za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Delavcu v tem primeru pripada dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu ter dodatek za delo v nedeljo. Dodatki se priznavajo le za čas, ko delavec dela v razmerah, zaradi katerih mu dodatek pripada. V kolikor gre za pogoje dela, ki so stalne narave, se priznavajo v osnovni plači. Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
V kolikor vas zanima hitra registracija podjetja ali s.p. nas kontaktirajte ali pa si rezervirajte brezplačen termin.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) izrecno ne določa dodatka za delo ob praznikih in nedeljah. Glede določitve višine dodatkov ZDR-1 napotuje na kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Tako je premijska stopnja za delo med prazniki in nedeljo določena s kolektivno pogodbo za panogo.
Spodaj je seznam samo nekaterih kolektivnih pogodb, ki določajo premije za nedeljsko delo in delo med prazniki:
| Kolektivna pogodba za panogo: | Delo na praznike (v odstotku od osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke) | Nedeljsko delo (v odstotku od osnovne plače delavca oziroma ustrezne urne postavke) |
|---|---|---|
| Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije | 250 % | 100 %, vendar ne manj kot 6,05 EUR/uro; |
| Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti | za delo na praznik in dela proste dneve po zakonu – 50 % za delo na 1. januar in 1. Maj – 100 % | 50% |
| Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma | Za delo na dan državnega praznika oziroma po zakonu prostega dne pripada delavcu poleg plače dodatek za vsako opravljeno delovno uro. In sicer če mu ni mogoče zagotoviti prostega dne namesto dela na dan praznika ali na dan prostega dne, oziroma 50 %, če tega koristi – 150 % Dodatek za delo na silvestrovo (od 18. ure dalje) – 150 % | 50% |
| Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo | 50% za delo na silvestrovo (od 20. ure dalje) - 50% | 50% |
ZDR-1 in posamične kolektivne pogodbe določajo tudi komu delodajalec ne sme naložiti dela med prazniki in nedeljo. Oziroma za določene kategorije delavcev (starejše delavce, nosečnice,…) veljajo strožje omejitve. Na primer delodajalec od delavca potrebuje predhodno pisno soglasje. Vas zanima kdo so zaščitene kategorije delavcev?
Potrebujete pravni nasvet s področja delovnega prava? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].
Deli na FacebookuDeli na Twitterju