Pravica starša do dela za krajši delovni čas je prišla predvsem zaradi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Slednje je vsekakor zelo pomembno za sodobni svet. Slovenska zakonodaja staršem – delavcem omogoča delo s krajšim delovnim časom na več načinov, pri čemer sta v praksi najpogostejša dva pravna instituta: pravica do krajšega delovnega časa po 50. členu Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (50. člen ZSDP-1) ter možnost dela s krajšim delovnim časom zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja po 65. a členu Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Čeprav se na prvi pogled zdita podobna, gre za vsebinsko precej različni ureditvi. Preverite po kateri pravni podlagi je ta pravica za delavca ugodnejša. V kolikor bi želeli posvet, lahko kontaktirate naše pravne svetovalce na 01/600-1530 ali na data@data.si.
Pravica starša do dela za krajši delovni čas
Pravico starša do skrajšanega delovnega časa se lahko uredi na dva načina. Ključna razlika med obema institutoma je njuna pravna narava. Pravica po ZSDP-1 je absolutna pravica delavca, kar pomeni, da jo mora delodajalec zagotoviti, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Nasprotno pa ureditev po ZDR-1 temelji na predlogu delavca – delodajalec mora predlog obravnavati in svojo odločitev pisno utemeljiti, vendar ga lahko tudi zavrne.
Brezplačno registrirajte podjetje
Namen in upravičenci
Pravica starša do krajšega delovnega časa po ZSDP-1 je namenjena predvsem varstvu starševstva. Pravico lahko uveljavlja:
- eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do 3. leta starosti,
- eden od staršev, ki neguje najmanj dva otroka do 8. leta starosti najmlajšega otroka,
- eden od staršev, ki neguje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka do 18. leta starosti,
- eden od staršev, ki neguje otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju do 18. leta starosti.
Na drugi strani je pravica starša po ZDR-1 širše zasnovana. Omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja tudi v drugih situacijah – na primer pri negi otroka do osmega leta ali oskrbi družinskega člana zaradi zdravstvenih razlogov. Člen je razumljen kot dodatna možnost, ki jo je mogoče uveljaviti, zlasti kadar ne pride v poštev 67. člen ZDR-1 (na primer pri staršu enega otroka, ki je že starejši od treh let, vendar mlajši od osem let).
Pravica starša do krajšega delovnega časa – socialni prispevki
Najpomembnejša prednost pravice po ZSDP-1 je v tem, da država za delavca plačuje prispevke za socialno varnost do polnega delovnega časa. To pomeni, da delavec ohrani vse pravice, kot da bi delal polni delovni čas – vključno s pokojninsko dobo in osnovami za nadomestila. Pravica starša po ZSDP-1 vključuje tudi pravico do polnega regresa za letni dopust, enako kot delavec, ki dela polni delovni čas.
Pri ureditvi po ZDR-1 te ugodnosti ni. Prispevki se plačujejo le od dejansko opravljene delovne obveznosti, zato so tudi pravice iz socialnega zavarovanja sorazmerno nižje. Pravica starša po ZDR-1 torej določa regres za letni dopust sorazmerno delovnemu času.
Način ureditve delovnega razmerja
Razlika se kaže tudi v načinu ureditve. Pri ZSDP-1 se pravica starša uredi z aneksom k obstoječi pogodbi o zaposlitvi. Delovno razmerje tako ostane nespremenjeno, prilagodi se le obseg dela.
Pri ZDR-1 pa se praviloma sklene nova pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas za določen čas, medtem ko pravice iz prvotne pogodbe za nedoločen čas začasno mirujejo.
Pravica starša do krajšega delovnega časa – vloga delodajalca
Vloga delodajalca je pri obeh institutih bistveno drugačna. Pri pravici po ZSDP-1 mora delodajalec pravico zagotoviti, lahko pa vpliva na razporeditev delovnega časa, pri čemer mora upoštevati tudi potrebe delavca.
Pri ZDR-1 pa ima delodajalec večjo diskrecijo. Predlog delavca mora sicer obravnavati in svojo odločitev utemeljiti v roku 15 dni, vendar lahko predlog tudi zavrne.
Obseg delovnega časa
Pravica starša do skrajšanega delovnega časa po ZSDP-1 določa tudi minimalni obseg dela – ta mora znašati vsaj polovico polnega delovnega časa (20 ur tedensko). Pri ZDR-1 takšne omejitve ni, zato je obseg dela odvisen od dogovora med delavcem in delodajalcem.
Pravica starša do skrajšanega delovnega časa za določen čas je pravica, ki omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Za individualna vprašanja se lahko obrnete na pravne svetovalce DATA na 01/600-1530 ali preko e-pošte data@data.si.