Go to Top

Poklicna bolezen delavca: kako mora postopati delodajalec?

Poklicna bolezen in poškodba pri delu sta po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ena od vzrokov za nastanek invalidnosti. Kakšna je razlika med njima? Poklicna bolezen je določena bolezen povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali na delu. Poškodba pri delu pa je posledica kratkotrajnega škodljivega delovanja (pristojne inštitucije naj bi COVID-19 uvrščale med poškodbo pri delu). Tokrat se bomo opredelili do poklicne bolezni, ki se sicer v Sloveniji pogosto ne odkriva in o njih ne poroča, kar kaže statistika.

Informativni izračun plače

Delodajalec, vas je delavec seznanil, da trpi za poklicno boleznijo? Se sprašujete kako, če sploh morate ukrepati? Ste v dvomu glede svoje odgovornosti? Pravna služba DATA lahko razreši vaše dvome in celoten postopek vodi za vas! Pišite nam na [email protected]!

Obveznosti delodajalcev od A do Ž

Poklicna bolezen je opredeljena v Pravilniku

Potrebujete pravni nasvet? Pošljite povpraševanje!

Manja Veličkovič, univ. dipl. prav., DataManja Veličkovič, univ. dipl. prav., Data

Poklicne bolezni so navedene v Seznamu poklicnih bolezni k Pravilniku o seznamu poklicnih bolezni (delno velja). Poklicna bolezen se po drugem odstavku 4. člena Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni ugotavlja in dokazuje z zdravstvenim nadzorom delavcev preko preventivnih zdravstvenih pregledov. Znaki bolezni se ugotavljajo na podlagi klinične slike, laboratorijskih in funkcijskih testov ter ostalih ustreznih diagnostičnih postopkov in preiskav.

Vas zanima kako odpreti s.p. ali d.o.o.?

Poklicna bolezen – kako mora delodajalec postopati?

Prvenstveni ukrep delodajalca je v zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev na podlagi ocenjevanja tveganj, ki izhajajo iz delovnega procesa delodajalca. Ocenjevanje tveganj izvaja inženir varstva pri delu in se izvaja skladno z določili ZVZD-1. Inženir varstva pri delu prepoznava nevarnost, ocenjuje tveganje, presoja sprejemljivost ocenjenih tveganj. Delodajalec na podlagi ocene tveganja sprejme ukrepe za zmanjšanje nesprejemljivih tveganj.

Delodajalec je dolžan delavcem, ki delajo na delovnih mestih, za katera iz ocen tveganj izhajajo večje nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, zagotavljati tudi periodične teoretične in praktične preizkuse usposobljenosti v obdobjih, ki niso daljša od dveh let.

Delodajalec je dolžan takoj, ko je seznanjen, da je bila poklicna bolezen ugotovljena, prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD). Po poročilu IRSD za leto 2019 je bila prijavljena v letu 2019 samo ena takšna prijava. V prejšnjih letih, vse do leta 2015 ni bilo nič prijav. V letu 2015 pa le ena prijava.

BRUTO NETO PLAČA

Ali delodajalec odgovarja?

V kolikor se ugotovi, da je bila ugotovljena poklicna bolezen, lahko delodajalec od delavca pričakuje tožbo glede podane objektivne odgovornosti delodajalca. Slednje prikazujemo na primeru iz sodne prakse (VDSS sodba in sklep Pdp 675/2011). iz navedenega primera izhaja, da  dejavnost, ki jo je delavec opravljal,  je po svoji naravi takšna, da lahko povzroči poklicno bolezen (vibracijska bolezen – Raynaudov sindrom). Ta dejavnost predstavlja nevarno dejavnost, tako da je podana objektivna odgovornost delodajalca, ki se je s to dejavnostjo ukvarjala.

MINIMALNI in MAKSIMALNI ZNESEK ZA MALICO

Potrebujete pravni nasvet? Pokličite naše pravnike na telefon 01 6001 528 ali jim pišite na [email protected].

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja