Neopravičen izostanek z dela je lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Za takšno skrajno odločitev delodajalca mora obstajati zakonit razlog. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) izrecno določa razloge za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, sodna praksa pa podaja odgovor kako je z izplačilom plače tekom dni neupravičene odsotnosti.
Želite na svojo podjetniško pot? V podjetju DATA vam omogočamo celostno obravnavo. Pomagamo pri odprtju sp ali doo, za vse naše stranke ponujamo podjetniška svetovanja. Nudimo vam storitve računovodstva. Svetovanje v zvezi z davki, davčnimi olajšavami, dohodnino itn. Imamo pa tudi okrepljeno ekipo pravnikov, ki vam svetujejo na področju delovnega, gospodarskega in obligacijskega prava. Kontaktirate nas lahko po telefonu 01 600 15 30, preko e-pošte: [email protected] ali elektronskega obrazca.
Če se vam je zgodilo nekaj nepredvidljivega, zaradi česar niste mogli priti v službo, je najbolje, da čim prej obvestite svojega nadrejenega ali kadrovsko službo ter podate utemeljeno opravičilo. V nasprotnem primeru neopravičen izostanek z dela pomeni hujšo kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Slednje pa pomeni, da ste iz danes na jutri tako rekoč brez službe. Namreč v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni odpovednega roka, niste upravičeni do odpravnine ter nimate pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.
Neopravičen izostanek z dela – dopustnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Eden od taksativno naštetih razlogov v ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je:
- če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
Specifičnost odpovedi za neopravičen izostanek z dela je, da učinkuje takoj. Delavcu bo prenehala pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičenega izostanka z dela, če se ne bo vrnil na delo do vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V kolikor se delavec, ki neopravičen izostanek z dela, ni opravičil, vendarle vrne na delo, mu bo pogodba o zaposlitvi prenehala naslednji dan po vročitvi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Roki za podajo izredne odpovedi in postopek
Delodajalec jo mora podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Najkasneje pa v 6 mesecih od nastanka razloga.
Delodajalec mora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, kar je obveščen v pisnem vabilu. Ta rok ne sme biti krajši od treh delovnih dni.
Neopravičen izostanek z dela – kako je z izplačilom plače za ta čas?
Vrhovno sodišče je v sodbi, opr. št. VIII Ips 206/2018 zavzelo jasno stališče, če gre za neopravičen izostanek z dela. Pojasnilo je, da delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila plače oz nadomestila plače, če je delavec neupravičeno odsoten z dela.
Delodajalec pa je dolžan plačevati prispevke za socialno varnost za takšnega delavca, ne glede na to, če ni prisoten na delovnem mestu. Saj se šteje, da je delavec še vedno zaposlen pri podjetju, dokler ni odjavljen iz socialnih zavarovanj.
Delodajalci, v primeru, da potrebujete naših pravnih strokovnjakov, nas lahko kontaktirate po telefonu 01 600 15 30, preko e-pošte: [email protected] ali elektronskega obrazca. Pomoč vam lahko ponudimo pri vseh postopkih s področja delovnega prava, tudi pri postopkih zaposlitev oz. odpovedi delovnih razmerij.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju