Nadomestilo za neizrabljen dopust
Nadomestilo za neizrabljen dopust se lahko izplača bolj izjemoma kot praviloma. Kdaj delodajalec lahko izplača nadomestilo za neizrabljen dopust? Kaj o tem pravi Zakon o delovnih razmerjih?
Želite odpreti s.p. ali d.o.o.? Pokličite 01/600-1530!
Nadomestilo za neizrabljen dopust – kaj pravi ZDR-1?
Nadomestilo za neizrabljen dopust je v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) zelo skromno opredeljeno. Tudi zaradi tega se delodajalci in delavci pogosto obračajo na naše pravne svetovalce, ki pogosto svetujejo tudi glede neizrabljenega dopusta. ZDR-1 določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila za nadomestilo za neizrabljen dopust, je neveljaven. A dopušča eno izjemo – prenehanje delovnega razmerja. To pomeni, da nadomestilo za neizrabljen dopust delavcu ne sme biti izplačano namesto izrabe letnega dopusta v času trajanja delovnega razmerja. Letni dopust je namreč namenjen dejanskemu počitku delavca. V ZDR-1 prav tako ni določena višina nadomestila za neizrabljen dopust.
Izračunajte si plačo z našim kalkulatorjem!
Preberite še – Kilometrina 2022, kaj je drugače?
Nadomestilo za neizrabljen dopust ob prenehanju delovnega razmerja
V primeru prenehanja delovnega razmerja se lahko delavec in delodajalec lahko dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust. Se pa to, ali nadomestilo za neizrabljen dopust pripada ali ne, presoja v vsakem posameznem primeru posebej glede na konkretne okoliščine. V splošnem pa velja, da je delavec do nadomestila za neizrabljen dopust upravičen, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. To pomeni, da je pri tem nujno, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel porabiti letnega dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja. Treba pa je še poudariti, da delavec mora izrabo letnega dopusta zahtevati.
Preberite tudi – Dodatek do minimalne plače, kdaj se izplača?
Nadomestilo za neizrabljen dopust – kaj pa kaže sodna praksa?
Sodna praksa kaže, da če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan, ter na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo dopusta, delavec pravico do letnega dopusta (ali nadomestila za neizrabljen dopust) izgubi. Bistveno je namreč to, ali je imel delavec možnost izkoristiti letni dopust, do katerega ima pravico ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov (na primer bolniška odsotnost).
