Izvršba na plačo – v kolikor vam preti, morate vedeti, da vam mora v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) po opravljeni izvršbi ostati 76% minimalne bruto plače. Potrebujete posvet glede vašega primera izvršbe? Potrebujete nasvet s področja delovnopravne zakonodaje? Vedno se lahko obrnete na naše pravne strokovnjake. Za termin svetovanja nas pokličite na 01/600 15 30 ali nam pišite na [email protected].
Izvršba na plačo – obveznost delodajalca
Kadar delodajalci prejmejo sklep, da je zoper njihovega zaposlenega začeta izvršba na plačo, imajo zakonsko dolžnost, da ta sklep izvršijo. V skladu s 129. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršilno sodišče s sklepom, s katerim se dovoli izvršba na plačo, zarubi del plače in delodajalcu naloži, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo. V primeru, da delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, je slednji zavezan izvršilnemu sodišču nemudoma sporočiti novo zaposlitev delavca/dolžnika, če mu je ta znana.
Izvršba na plačo – zakonska podlaga
Zakonska podlaga za rubež plače je 102. člen ZIZ, ki določa:
Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči za denarne terjatve, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače.
Izvršba na plačo – katere dele plače obsega?
Zakonsko določeni minimum izplačila, kljub temu da je uvedena izvršba na plačo, znaša 76 % minimalne plače. To je znesek, ki mora delavcu ostati po obračunu plače. Pomembno je dodati, da so rubljivi tudi vsi materialni stroški in regres za letni dopust. Izvršba na plačo omogoča tudi rubež dodatkov za nočno delo, delo v nedeljo in delo ob praznikih, povišanje plače, nagrade ob uspešnosti podjetja ter odpravnine.
Izvršba na plačo preko minimalnega zneska za izplačilo – kaj storiti?
Če se kljub omejitvam dovoli izvršba na plačo oziroma socialne prihodke, ima dolžnik že na začetku izvršilnega postopka na voljo ugovor. Ugovor vloži zoper sklep o izvršbi, ki ga izda sodišče in s katerim se dovoli izvršba na plačo. Druga možnost pa je zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (52. člen ZIZ). Slednja se uporabi v primeru, ko pri določitvi zajamčenega zneska, ki mora ostati na razpolago dolžniku, ni upoštevana omejitev iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju