Kaj se šteje v delovni čas?

V delovni čas se šteje tudi čas odmora in še…

Kaj se šteje v delovni čas? Ali se prihod na delo šteje v delovni čas? Ali se stalna pripravljenost na domu šteje v delovni čas?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delovni čas efektivni delovni čas, čas odmora ter čas upravičene odsotnosti z dela. Čas opravičene odsotnosti z dela je čas, ko v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, delavcu ni potrebno priti na delo. Ali veste, kateri interni akti so za delodajalca obvezni?

Informativni izračun plače

Delavec, ki dela polni delovni čas, ima pravico do odmora, ki traja 30 minut. Polni delovni čas je v Sloveniji določen v trajanju 40 ur na teden. To pomeni, da z nobenim zakonom ali kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ni mogoče določiti za polni delovni čas daljšega časovnega obdobja kot je 40 ur na teden. Minimalni polni delovni čas je določen v trajanju 36 ur.

Posvetujte se z našo pravno službo o tem kaj vse se šteje v delovni čas pri vas!

Regres – koliko in do kdaj izplačilo v letu 2021

Ali se čas prihoda všteva v delovni čas? Ali se priprave na delo všteva v delovni čas?

Zakon opredeljuje delovni čas kot efektivni delovni čas, čas odmora med dnevnim delom in čas in čas upravičene odsotnosti z dela. Čas upravičene odsotnosti z dela je npr. čas letnega dopusta, odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, odsotnost z dela zaradi izobraževanja in druge.

Kot efektivni delovni čas pa se šteje tudi vsako drugo časovno obdobje, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Katera so ta obdobja Zakon o delovnih razmerjih konkretno ne določa. V odvisnosti od dejavnosti je kot takšna mogoče šteti npr. čas priprave na delo; preoblačenje v delovna oblačila, priprava delovnih naprav in strojev, čas službenega potovanja. Kako pa je s povračilom stroškov v zvezi s službenim potovanjem?

Praviloma pa se takšna obdobja, ki ne pomenijo dejanskega dela, a se vštevajo v efektivni delovni čas, konkretneje opredelijo v področnih zakonih oziroma kolektivnih pogodbah.

Sodba Sodišče EU: Tudi čas pripravljenosti se lahko v nekaterih primerih všteva v delovni čas!

Sodišče EU je v Sodba C-518/15 z 21. februarja 2018 obravnavalo primer, ko je delavec čas dežurstva sicer preživljal doma. Zaradi negotovosti morebitnega dogodka in pa vezanosti na odziv delodajalca, omejen pri opravljanju drugih dejavnosti. Tako je v primeru gasilca, ki se je moral na odziv delodajalca odzvati v 8. minutah odločilo, da se čas dežurstva všteva v delovni čas.

Sodišče je pojasnilo, da primeri, ko je delavec v času dežurstva doma in se mora odzvati na pozive delodajalca v kratkem časovnem obdobju, znatno omejujejo delavčeve možnosti za opravljanje drugih dejavnosti. Iz tega razloga je tak čas dežurstva treba šteti za delovni čas.

Sodišče je sicer izrecno opozorilo, da obravnavanega primera ne gre enačiti s primerom, kjer se dežurstvo opravlja po sistemu pripravljenosti za delo, po katerem je predvidena stalna dosegljivost delavca brez njegove fizične prisotnosti na delovnem mestu.

]