Go to Top

Avtorska ali podjemna pogodba?

Podjetniki se pred angažiranjem nove osebe za poslovno sodelovanje pogosto znajdejo pred dilemo: avtorska ali podjemna pogodba? Avtorska je tako za izplačevalca kot tudi za avtorja bolj ugodna, a pozor: zakonodaja omejuje primere, ko jo lahko sklenete.

Avtorska ali podjemna pogodba seveda prideta v poštev, ko delavca zaradi začasne narave dela ne nameravate zaposliti oziroma z njim skleniti pogodbe o zaposlitvi. Pravniki podjetja Data, d.o.o., ki imajo številne izkušnje na področju delovnopravne zakonodaje, vam lahko svetujejo, katero vrsto pogodbe skleniti v posameznem primeru.

Pripravili smo izračun, ki vam bo v pomoč pri dilemi avtorska ali podjemna pogodba. Dobili boste dober pregled nad stroškom, ki ga pomeni izplačilo honorarja po obeh oblikah pogodb. Izračun omogoča tudi pregled nad neto izplačilom, ki ga prejme avtor oziroma podjemnik, ter prispevki za njegovo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Izračun: avtorska/podjemna pogodba

Kako izbira pogodbe vpliva na poslovanje podjetja z davčnega vidika, pa vam bodo razložili naši davčni svetovalci.

Obveznosti delodajalcev od A do Ž

Na brezplačnem seminarju Obveznosti delodajalcev od A do Ž vas bomo seznanili z vsemi obveznostmi, ki se od delodajalca pričakujejo od dne ustanovitve podjetja. Tudi o tem, kako urediti sodelovanje z zunanjimi sodelavci. 

Avtorska pogodba: samo za avtorsko delo

Avtorsko pogodbo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP).  Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku. Ta pa se zaveže, da bo avtorju za to plačal honorar. Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Zakon našteva nekaj primerov:

  • govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
  • pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
  • glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
  • gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
  • koreografska in pantomimska dela;
  • fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
  • avdiovizualna dela;
  • likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
  • arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
  • dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
  • kartografska dela;
  • predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Podjemna pogodba zajema širše področje

S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal. Podjemna pogodba je urejena v Obligacijskem zakoniku.

Kaj pa odprtje s.p.?

Seveda je za naročnika najbolj ugodno, če mu lahko oseba, s katero sodeluje, enostavno izda račun. Strošek je v tem primeru enak neto vrednosti opravljenega dela. Svetujte ji, naj razmisli o odprtju s.p. – morda pa bosta v tem primeru še razširila sodelovanje? Pred dokončno odločitvijo o ustanovitvi podjetja predlagamo udeležbo na brezplačnem seminarju o vseh prednostih in slabostih samozaposlitve.

Finančne in organizacijske prednosti ter slabosti samozaposlitve.

Dohodki, ki jih delavci prejmejo preko avtorske ali podjemne pogodbe, se štejejo med dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Kako so obdavčeni, pojasnjujemo v prispevku Dohodek iz drugega pogodbenega razmerja: Kako je obdavčen?

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja