Go to Top

Mobing na delovnem mestu – tudi pri vas?

Mobing na delovnem mestu obstaja kar v 45-ih različnih oblikah. Gre za izraz, ki poimenuje sistematično duševno nasilje, trpinčenje oziroma ustrahovanje.

Ko novopečeni podjetnik ustanovi podjetje, je za njim šele prvi korak na poslovni pot. Pot bo lažja in veliko bolj uspešna, če se bo opremil z znanjem in informacijami. Na Dati organiziramo številna brezplačna izobraževanja za sveže podjetnike. Na izobraževanju Podjetnik sem – kaj pa zdaj? predstavljamo tudi možnosti, da delodajalci preprečijo mobing na delovnem mestu.

Ste ravnokar registrirali svoje podjetje in tako postali podjetnik? Kaj pa zdaj?

Mobing na delovnem mestu je sovražna komunikacija, ki je sistematično usmerjena proti posamezniku s strani enega ali več sodelavcev. Za mobing na delovnem mestu je značilno zlasti, da žrtev zaradi sodelavcev in/ali nadrejenih utrpi neznosen psihični pritisk in bolečino, delovno okolje pa zanjo postane sovražno. Mobing traja daljše časovno obdobje oziroma vsaj šest mesecev. Mobing namreč niso kratkotrajni konflikti med sodelavci, ki so do neke mere naravni.

S pravilnikom nad mobing na delovnem mestu

Pravniki podjetja Data na podlagi svojih izkušenj vsem delodajalcem svetuje pripravo Pravilnika o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu. Z njim delodajalec ureja način prepoznavanja, preprečevanja in odpravljanja posledic spolnega ali drugega trpinčenja na delovnem mestu. Tak pravilnik je v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu obvezen za vse pravne osebe in samostojne podjetnike, ki zaposlujejo.

mobing na delovnem mestuMobing na delovnem mestu je namreč zelo obširen pojem. Številni zaposleni se pogosto sprašujejo, ali so razne neprijetne situacije, ki jih doživljajo v službi, zgolj to ali so dejansko izpostavljeni trpinčenju. S pravilnikom o preprečevanju trpinčenja na delovnem mestu lahko delodajalec mobing zelo natančno opredeli in v njem tudi navede ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih. Poleg tega, da zavaruje svoje zaposlene, tudi prepreči morebitne očitke o krivičnem obravnavanju ali diskriminaciji zaposlenih.

Kateri so še drugi obvezni interni akti podjetja, ki zaposluje delavce? Če pri njihovem oblikovanju potrebujete pomoč, vam nudimo pravno svetovanje.

Mobing je v Sloveniji prepovedan

Mobing prepoveduje tako Kazenski zakonik kot tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), čeprav za to dejanje uporabljata druge izraze. Prvi v svojem 197. členu govori o šikaniranju na delovnem mestu, za kar je predpisana zaporna kazen dveh oziroma treh let. Šikaniranje je po Kazenskem zakoniku opredeljeno kot povzročitev ponižanja ali prestrašenosti s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem.

7. člen Zakona o delovnih razmerjih pa govori o trpinčenju in ga opredeljuje kot “vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom”. Pri tem velja opozoriti, da za šikaniranje, kot ga pozna Kazenski zakonik, zadošča že enkratno dejanje oziroma tovrsten pojav. Pri mobingu pa gre za dlje časa trajajoče ravnanje, o tem smo že pisali. Mobing se sicer uporablja tudi za označitev spolnega ali drugega nadlegovanja na delovnem mestu. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe.

Obveznosti delodajalca

Med obveznostmi delodajalca na področju mobinga Zakon o delovnih razmerjih določa dolžnost delodajalca (47. člen), da zagotavlja takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Zakon o varnosti in zdravju pri delu pa delodajalcem v svojem 24. členu nalaga: “Delodajalec mora sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.” Za nespoštovanje določil Zakona o varnosti in zdravju pri delu se delodajalec kaznuje z globo od 2.000 do 40.000 evrov, posebej pa se kaznuje še odgovorna oseba delodajalca, in sicer z globo od 500 do 4.000 evrov. Kazen lahko izrečeta tako delovni inšpektor kot tudi inšpektor za varnost in zdravje pri delu.

Sicer pa lahko pri nas opravite tudi usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu.

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) je delodajalec dolžan zagotoviti vsem svojim delavcem, tudi študentom in dijakom, usposabljanje iz varstva in zdravja pri delu.

Komentar (1)

  • Vesna Dolšak 27. Julija 2018 - 13:17 Odgovori

    Mislim, da je imelti le pravilnik ko mobingu veliko premalo, če se pravilnik potem ne upošteva in se nad zaposlenimi ravno tako izvaja mobing. Mobinga je v maši državi izredno veliko, zaradi tega bo potrebno izvesti še kakšne drugačne ukrepe, ne le “propagirati” pravilnike o le-tem.

Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja