Go to Top

Diskriminacija zaposlene zaradi nosečnosti prepovedana

Diskriminacija na delovnem mestu je prepovedana z Zakonom o delovnem razmerju (ZDR-1). Delodajalec mora zagotavljati enako obravnavo vsakomur ne glede na osebne okoliščine tako pri samem zaposlovanju kot tudi ves čas trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

V prvem delu članka pišemo o tem, kaj je zakonsko opredeljeno kot diskriminacija in kako lahko delavec ukrepa, ko je žrtev diskriminacije. V drugem delu pa pišemo o tem, kako lahko delavec zahteva odškodnino za kršitev prepovedi diskriminacije in kakšne s0 kazni za povzročitelje diskriminacije.

Osebne okoliščine

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) šteje med osebne okoliščine:

  • Diskriminacija zaposlene zaradi nosečnosti prepovedananarodnost,
  • raso ali etnično poreklo,
  • nacionalno in socialno poreklo,
  • spol,
  • barvo kože,
  • zdravstveno stanje,
  • invalidnost,
  • vero ali prepričanje,
  • starost,
  • spolno usmerjenost,
  • družinsko stanje,
  • članstvo v sindikatu,
  • premoženjsko stanje,
  • nosečnost ali starševski dopust,
  • spolno in drugo nadlegovanje na delovnem mestu.

Kaj ni diskriminacija?

Različno obravnavanje, temelječe na kateri od osebnih okoliščin, ne pomeni diskriminacije, če zaradi narave dela oziroma okoliščin, v katerih se delo opravlja, določena osebna okoliščina predstavlja bistven in odločilen pogoj za delo in je takšna zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem. Navedeno je treba razlagati restriktivno, ozko, kar pomeni, da naj bi bilo različno obravnavanje dopustno le izjemoma, če so izpolnjeni vsi predpisani, zgoraj navedeni pogoji za to.

Kako lahko delavec uveljavlja svoje pravice?

Kandidat pri zaposlovanju oziroma delavec v času trajanja delovnega razmerja ali v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ki meni, da je bil diskriminiran, ima pravico do sodnega varstva, ki jo uveljavlja s tožbo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Delavec lahko zahteva odškodnino

V primeru kršitve prepovedi diskriminacije na delovnem mestu lahko delavec oziroma kandidat za zaposlitev, ki je bil žrtev diskriminacije, zahteva odškodnino. Več o odškodnini za kršitev prepovedi diskriminacije v drugem delu članka.

Preberite tudi:

V primeru, da imate pravna ali kadrovska vprašanja, lahko pokličete naše pravne svetovalce na 01 600 15 30 ali jim pošljite e-mail na data@data.si.

Pošljite povpraševanje

Pripravila: Anja Grahek


Dodajte svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja